hialuronska kislina

Voda je vir življenja. Ne le potrebna za življenje, ampak tudi sestavna telesnih tkiv in bioloških procesov. Pri tem igra pomembno vlogo hialuronska kislina, telesu lastna molekula, ki skrbi za ohranjanje vlažnosti, strukture mnogih telesnih tkiv ter vpliva na njihove mehanske lastnosti.

Kaj je hialuronska kislina?

Hialuronska kislina, pogosto tudi hialuronan, je pomembna sestavina zunajceličnega matriksa – strukture, ki obdaja celice in jim zagotavlja podporo(3). Sestavljena je iz ponavljajočih se enot glukuronske kisline in N-acetilglukozamina, s pomočjo vodikovih vezi pa se povezujejo v mrežasto strukturo(2).

hialuronska vez kemija

Vir: Kobayashi, T., Chanmee, T., & Itano, N. (2020). Hyaluronan: Metabolism and function. Biomolecules, 10(11), 1525. https://doi.org/10.3390/biom10111525

Dolžina verige polisaharidnih enot je lahko različna, kar vpliva na lastnosti in biološko delovanje hialuronske kisline. Večja molska masa narekuje večjo mehansko trdnost molekule(3):

  • Visokomolekularna hialuronska kislina ima dolge polisaharidne verige. V organih se nahaja v vlogi maziva in polnila.
  • Nizkomolekularna hialuronska kislina je sestavljena iz krajših molekul in je prisotna predvsem v telesnih tekočinah ter pri procesu celjenja(5),

vendar pa molekulska masa neposredno ne narekuje, v katerih tkivih se bo nahajala hialuronska veriga.

Vloga hialuronske kisline v telesu

Hialuronska kislina pa je več kot le strukturno ogrodje in polnilo medceličnega prostora. Z izjemno sposobnostjo vezave velikih količin vode sodeluje pri:

  • organizaciji in delovanju celičnih struktur (diferenciacija, razmnoževanje in transport celic),
  • rasti epitelijskih, imunskih celic(2) in skrbi za navlaženost sluznic,
  • uravnavanju tkivnega ravnovesja (homeostaze)(3) ter
  • vpliva na mehanske lastnosti tkiv(4).

Mrežasta struktura upočasnjuje in omejuje prehajanje zunanjih snovi (npr. bakterij) preko celičnih membran(3). Lahko deluje pro- ali protivnetno ter spodbuja ali zavira migracijo ali proliferacijo (intenzivno deljenje) celic, zato sodeluje v procesih kot so razvoj zarodka, celjenje ter obnova tkiv.

Njena koncentracija in razporeditev v tkivih je odvisna od vrste tkiva in starosti, pa tudi od fizičnega stanja posameznika (stopnja aktivnosti, morebitne bolezni)(2). S staranjem se njena količina in razporeditev po telesu spreminja(5), kar vpliva na lastnosti tkiv (navlaženost, prožnost, gube)(1).

Hialuronska kislina je sestavina mnogih telesnih tkiv, med njimi pa izstopajo tista, ki so sestavljena in odvisna od velikih količin vode ter opravljajo zaščitno vlogo telesa.

Koža

Koža je največji organ telesa, s številnimi funkcijami in predstavlja stično površino telesa z zunanjim okoljem. S svojo glavno kvaliteto zadrževanja vode hialuronska kislina prispeva k vlažnosti, prožnosti in negovanemu videzu kože, hkrati pa krepi njeno zaščitno vlogo. Največ se je nahaja v dermisu oziroma usnjici, večje količine najdemo v novonastali koži (npr. po celjenju) in pri novorojenčkih(5).

kožna bariera

V primeru poškodbe kože hialuronska kislina sodeluje v vseh fazah celjenja in obnove tkiva (vzpostavitev homeostaze, razvoj vnetja, proliferacija ter obnova tkiva), njena vloga pa se med posameznimi fazami razlikuje:

  • velike molekule uravnavajo strukturo in zasedajo prostor, 
  • majhni fragmenti spodbujajo migracijo celic, 
  • srednje pa spodbujajo izražanje vnetnih citokinov(4). 

Vlažnost, ki jo tkivu zagotavlja hialuronska kislina, omogoča celicam lažji prehod do poškodovanega tkiva in tako pripomore k hitrejšemu celjenju rane.

Sluznice

Hialuronska kislina skrbi za navlaženost sluznic. Poleg kože sluznice predstavljajo anatomsko in fiziološko pregrado med telesom in zunanjimi dejavniki. Ustrezna navlaženost je pomembna za njihovo normalno delovanje in zaščitno vlogo.Suhost nosne sluznice lahko povzroči draženje in nelagodje, suhost vaginalne sluznice pa lahko spremljajo pekoč občutek, draženje in bolečina med spolnimi odnosi.

Oči

Hialuronska kislina predstavlja velik del očesne strukture, predvsem steklovine(5), naravno pa je prisotna tudi v zunanjem delu roženice in solznem filmu(7). Z mazanjem pri mežikanju zmanjšuje učinke mehanskih poškodb, prispeva k reepitelizaciji ter zmanjšuje izhlapevanje z očesne površine.Uporablja se v kapljicah za oči, namenjenih lajšanju simptomov suhega očesa ter za vzdrževanje visokoelastičnih lastnosti očesnih pripravkov, kot so npr. leče(7).

Sklepi

Hialuronska kislina je tudi pomembna sestavina sklepne oziroma sinovialne tekočine. Prispeva k njeni viskoznosti in elastičnosti, omogoča mazanje sklepne površine in blaženje mehanskih obremenitev med gibanjem(6). S tem ščiti hrustančne površine, zagotavlja obnovo ter sklepni tekočini podeljuje protibolečinske in protivnetne lastnosti(5,6).

Uporaba hialuronske kisline

Tkivo ali področjeVloga hialuronske kislinePrimeri uporabe
KožaPrispeva k vlažnosti in mehanskim lastnostim tkiva ter sodeluje pri procesih obnove tkiva.Kozmetični izdelki (kreme, geli, serumi) za vlaženje kože; medicinski pripomočki za oskrbo ran.
Sluznice Sestavina zunajceličnega matriksa.Sodeluje pri vzdrževanju vlažnosti in učinkoviti obrambi pred zunanjimi dejavniki (bakterije, virusi).Pripravki za vlaženje in podporo obnavljanju sluznic (pršila za nos, vaginalne ovule…).
OčiPrispeva k visokoelastičnim lastnostim očesnih tkiv in solznega filma.Kapljice za vlaženje in zaščito oči, zmanjševanje trenja in vzdrževanje drugih očesnih pripravkov, npr. dioptrijske leče.
SklepiPrispeva k viskoznosti in elastičnosti sklepne tekočine.Določeni medicinski postopki v ortopedski kirurgiji in revmatologiji, vključno z uporabo intraartikularnih injekcij (brizganje neposredno v sklep).

Hialuronska kislina ima širok spekter bioloških učinkov in prav zato je postala ena izmed pomembnih sestavin kozmetičnih in medicinskih izdelkov.Njena uporaba je razširjena na področjih plastične kirurgije, oftamologije, ortopedske kirurgije in revmatologije (injekcije), celjenja tkiv in ciljnega zdravljenja tumorjev(3,5). Pri zdravljenju jo velikokrat uporabljajo v kombinaciji z drugimi bioaktivnimi snovmi in materiali.

V kozmetičnih izdelkih deluje predvsem kot vlažilno sredstvo, njihov učinek pa je odvisen od koncentracije, molekulske velikosti(3) in pridruženih sestavin. Čeprav so namenjeni negi in izboljšanju lastnosti površine kože pa ne nadomestijo pa vloge koži naravne hialuronske kisline v globljih plasteh. Prisotnost hialuronske kisline v izdelku zato ne pomeni, da le-ta vzpodbuja njeno naravno tvorbo v koži(3).

S čim spodbudimo naravno tvorbo hialuronske kisline?

Kadar se tvorba hialuronske kisline v telesu začne zmanjševati, po navadi posežemo po izdelkih, s katerimi jo lahko dodajamo. Učinki dodatkov v kozmetiki in prehranskih dopolnilih so odvisni od njihove sestave, načina uporabe in namena.

Na naravno tvorbo in presnovo hialuronske kisline v telesu vplivajo različni biološki dejavniki. Nekatere raziskave omenjajo povezavo med črevesnim mikrobiomom in hialuronsko kislino, vendar za zdaj ni dovolj dokazov, da posamezni prehranski ukrepi zanesljivo povečujejo njeno tvorbo v telesu(1).

Hialuronska kislina je veliko več kot priljubljena sestavina kozmetičnih izdelkov. Je naravna molekula našega telesa, ki skrbi za vlažnost, prožnost in strukturo tkiv ter podpira telesne procese.Njena vloga se razlikuje glede na to, kje v telesu se nahaja. S staranjem se njena količina zmanjšuje, kar lahko privede do nekaterih težav, kot so artritis, bolezni oči ter staranju neizogibne – gube. Ob velikem naboru izdelkov, s katerim lahko telesu dodamo hialuronsko kislino, ne smemo pozabiti, da z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom poskrbimo za mladosten videz in dobro počutje v svoji koži.

REFERENCE

  1. Zheng, X., Wang, B., Tang, X., Mao, B., Zhang, Q., Zhang, T., Zhao, J., Cui, S., & Chen, W. (2023). Absorption, metabolism, and functions of hyaluronic acid and its therapeutic prospects in combination with microorganisms: A review. Carbohydrate Polymers, 299, 120153. https://doi.org/10.1016/j.carbpol.2022.120153 
  2. Kobayashi, T., Chanmee, T., & Itano, N. (2020). Hyaluronan: Metabolism and function. Biomolecules, 10(11), 1525. https://doi.org/10.3390/biom10111525 
  3. Iaconisi, G. N., Lunetti, P., Gallo, N., Cappello, A. R., Fiermonte, G., Dolce, V., & Capobianco, L. (2023). Hyaluronic acid: A powerful biomolecule with wide-ranging applications—a comprehensive review. International Journal of Molecular Sciences, 24(12), 10296. https://doi.org/10.3390/ijms241210296 
  4. Valachová, K., Hassan, M. E., & Šoltés, L. (2024). Hyaluronan: Sources, structure, features and applications. Molecules, 29(3), 739. https://doi.org/10.3390/molecules29030739 
  5. Cowman, M. K., Lee, H.-G., Schwertfeger, K. L., McCarthy, J. B., & Turley, E. A. (2015). The content and size of hyaluronan in biological fluids and tissues. Frontiers in Immunology, 6, 261. https://doi.org/10.3389/fimmu.2015.00261 
  6. Marshall, K. W. (2000). Intra-articular hyaluronan therapy: Current Opinion in Rheumatology, 12(5), 468–474. https://doi.org/10.1097/00002281-200009000-00022 
  7. Hynnekleiv, L., Magno, M., Vernhardsdottir, R. R., Moschowits, E., Tønseth, K. A., Dartt, D. A., Vehof, J., & Utheim, T. P. (2022). Hyaluronic acid in the treatment of dry eye disease. Acta Ophthalmologica, 100(8), 844–860. https://doi.org/10.1111/aos.15159