Manjša krvavitev v blatu, ki jo od časa do časa opazite na toaletnem papirju, blatu ali v straniščni školjki, je lahko posledica različnih obolenj.

V večini primerov se kri v blatu pojavi zaradi benignih anorektalnih stanj, lahko pa kaže na resnejše težave v katerem koli delu prebavne poti(1).

Je kri v blatu nevarna?

Načeloma velja, da je majhna količina sveže, svetlo rdeče krvi, opazna pri obolenjih zadnjika, ki neposredno ne ogrožajo življenja. Če težava v nekaj dneh ne mine, je kljub temu potreben posvet z osebnim zdravnikom, ki s pregledom odkrije vzrok krvavitve in predpiše ustrezno zdravljenje ali pa vas napoti k specialistu proktologu.

Krvavitev se lahko pojavi v blatu, na toaletnem papirju po odvajanju ali celo ločeno od odvajanja(1). Posebej pozorni morate biti, če se krvavitev pojavlja pri vsakem odvajanju blata in je obsežnejša ter če je blato črnkasto ali temno rdeče obarvano. Mnogi z obiskom pri zdravniku odlašajo, a dejstvo je, da lahko pravočasna diagnoza prepreči nekatera kronična, morda tudi nevarna resnejša obolenja.

Kaj pomeni kri v blatu?

Kri v blatu pomeni, da se nekje, vzdolž prebavne poti, dogaja krvavitev(2). Razlogi za to se razlikujejo med starostnimi skupinami, pogosteje pa se pojavljajo med starejšo populacijo(1).

Običajno kri v blatu spremljajo tudi drugi simptomi (bolečine, srbenje), ki pri starejših ali ob izgubi telesne mase, spremembi odvajalnega režima in slabokrvnosti zahtevajo takojšnjo strokovno obravnavo(1).

Kaj povzroča krvavitev iz zadnjika?

Manjše krvavitve pri odvajanju so lahko posledica stanj, kot so:

Hemoroidi (tudi hemeroidi) so stanje povečanih analnih blazinic, ki jih spremlja srbenje, sluzast izcedek in pekoč občutek pri odvajanju blata. Njihov nastanek je običajno povezan s stanji, ki povečujejo pritisk na venski pletež zadnjika in tako negativno vplivajo na pretok krvi v analnem in rektalnem predelu. Pogosteje se s hemoroidi srečujejo ljudje s prekomerno telesno težo in pretežno sedečim načinom življenja pa tudi nosečnice in porodnice(3).

Hemoroidalno krvavitev prepoznamo po sveži, svetlo rdeči krvi po odvajanju blata(3). Običajno krvavijo notranji hemoroidi, ki ne povzročajo bolečine in nelagodja, razen pri bolj izraženih primerih, kot je npr. zdrs analnih žilnih blazinic skozi zadnjik(4,5).

Analne fisure oziroma razpoke zadnjika so pogosta težava. Pojavijo se na območju zadnjika in krvavijo ob povečanem pritisku, napenjanju ali raztezanju(6). Krvavitev je svetlo rdeče barve, lahko jo opazimo na toaletnem papirju ali (nekaj kapljic) v straniščni školjki, spremlja pa jo ostra bolečina pri odvajanju(7), ki lahko traja od nekaj minut do nekaj ur po odvajanju. Najpogosteje jih povzročajo zaprtje, odvajanje trdega blata, dolgotrajna driska in analni spolni odnosi.

Fistule so posledica vnetja analnih žlez in se pogosto pojavijo pri pacientih s Chronovo boleznijo (kronična vnetna črevesna bolezen katerega koli dela prebavne poti) oziroma so lahko pokazatelji le-te, ko jih spremljajo bolečine v trebuhu in izguba telesne teže(6). Krvavitev je običajno rožnate barve, lahko je pomešana z gnojnim izcedkom.

Kriptitis je vnetje analnih kript/ žepkov. Ti skrbijo za vlaženje analnega kanala in lažji prehod blata. Njihovo vnetje spremlja lokalna bolečina, občutljivost in vnetni izcedek(6). Vnetje, ki se razširi v analne žleze in okoliška tkiva lahko povzroči nastanek abscesov in fistul.

Proktitis ali vnetje danke lahko povzroči vrsta različnih okužb in vnetnih procesov. Simptomi se glede na okužbo razlikujejo, običajno pa vključujejo občutek nelagodja, občutek potrebe po odvajanju blata (tenzem), rektalni sluzast izloček in/ali krvavitev, drisko ali zaprtje(6).

Čeprav so hemoroidi in analne fisure najpogostejši razlogi za manjše krvavitve iz zadnjika, pa lahko pokazatelj resnejših stanj, kot so divertikuloza, črevesni polipi, vnetne črevesne bolezni, tumorji pa tudi okužbe (npr. salmonela), alergije na določena hranila in celo nekatera zdravila (npr. antikoagulativna, nesteroidna protivnetna zdravila)(1, 5).

Kako prepoznati kri v blatu?

Kri v blatu se lahko pojavlja kot svetla ali temna, tekoča ali ˝v koščkih˝, gnojnim ali sluznim izcedkom. Temnejša kri je lahko povezana s krvavitvijo iz višjega dela prebavil ali debelega črevesa(8). Lahko je del izločka, jo obrišemo s papirjem ali pa se pojavlja kot obsežnejša krvavitev med odvajanjem. Sama barva krvi sicer ne omogoča zanesljive prepoznave težave.

Ob večjih krvavitvah v prebavilih se pojavijo bledica, utrujenost, bolečina ali tiščanje v prsnem košu (angina pektoris), zadihanost, občutek tesnobe in neenakomernega bitja srca, nizek krvni tlak, in omedlevica, ki opredeljujejo resnost krvavitve in nujnost klinične obravnave(9).

Kako ukrepati pri krvavitvi pri odvajanju?

Prvi korak pri obvladovanju težav v predelu zadnjika je zmanjševanje dejavnikov, ki lahko privedejo k njihovemu nastanku ali poslabšanju.

Ustrezna prehrana, bogata z vlakninami in zadosten vnos tekočine pripomoreta k zmanjšanju zaprtja in potrebi po napenjanju(4). Zmerna telesna aktivnost, kot je že krajši sprehod, spodbudi krvni obtok in delovanje črevesja, pomembna pa sta tudi izogibanje dolgotrajnemu odvajanju (branju na stranišču) in sedenju.

Pri skrbi za redno odvajanje brez napenjanja si lahko pomagamo tudi s sredstvi za mehčanje blata, poskrbimo za ustrezno analno higieno, pri veliki občutljivosti (nelagodju in bolečini) pa je priporočljivo tudi umivanje po odvajanju blata, namesto uporabe toaletnega papirja.

Pomoč pri obnavljanju analno-rektalnega kanala

Proktis – M rektalno mazilo

12,85 €

V vsakem primeru je priporočljivo, da se o uporabi posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom – zlasti če težave vztrajajo, se stopnjujejo ali ponavljajo.

Kdaj k zdravniku?

Obisk pri osebnem zdravniku je priporočljiv, le se krvavitve ponavljajo, so obilne in jih spremlja omotica, šibkost ter nepojasnjena izguba telesne mase, eden od opozorilnih znakov pa je lahko tudi trajno spremenjen način odvajanja.

Posebej pozorni moramo biti, če se krvavitev pojavlja pri vsakem odvajanju blata in je obsežnejša ali če je blato črnkasto ali temno rdeče obarvano. Takrat z obiskom zdravnika nikar ne odlašajmo, saj so opisani znaki lahko posledica resnejše bolezni.

REFERENCE

Sabry, A. O., Goosenberg, E., Dsouza, R., & Sood, T. (2026). Rectal bleeding. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK563143/
Kim, B. S. M., Li, B. T., Engel, A., Samra, J. S., Clarke, S., Norton, I. D., & Li, A. E. (2014). Diagnosis of gastrointestinal bleeding: A practical guide for clinicians. World Journal of Gastrointestinal Pathophysiology, 5(4), 467–478. https://doi.org/10.4291/wjgp.v5.i4.467
Liang Y et al. Natural Products with Potential Effects on Hemorrhoids: A Review. Molecules. 2024 29(11) 2673; https://doi.org/10.3390/molecules29112673
Mott, T., Latimer, K., & Edwards, C. (2018). Hemorrhoids: Diagnosis and treatment options. American Family Physician, 97(3), 172–179. https://www.aafp.org/afp/2018/0201/p172
Adegboyega, T., & Rivadeneira, D. (2020). Lower gi bleeding: An update on incidences and causes. Clinics in Colon and Rectal Surgery, 33(1), 28–34. https://doi.org/10.1055/s-0039-1695035
Pfenninger, J. L., & Zainea, G. G. (2001). Common anorectal conditions: Part ii. Lesions. American Family Physician, 64(1), 77–89. https://www.aafp.org/afp/2020/0101/p24
Anal fissure. (2017, oktober 20). Nhs.Uk. https://www.nhs.uk/conditions/anal-fissure/
Ferguson, M. A. (2005). Office evaluation of rectal bleeding. Clinics in Colon and Rectal Surgery, 18(4), 249–254. https://doi.org/10.1055/s-2005-922847
Beck, D. E., Margolin, D. A., Whitlow, C. B., & Hammond, K. L. (2007). Evaluation and management of gastrointestinal bleeding. The Ochsner Journal, 7(3), 107–113. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3096402/

Kri v blatu: Ključni znaki in stanja, ki zahtevajo pozornost