Glivično vnetje nožnice (vaginalna kandidiaza) je okužba, ki jo povzroča razrast glive kvasovke, največkrat Candida albicans. Najpomembnejši simptomi so srbenje, pekoč občutek, bolečina intimnega predela in grudast izcedek iz nožnice.

Sodi med najpogostejše okužbe nožnične sluznice pri ženskah v rodni dobi, saj se kar 70 –75 % žensk vsaj enkrat v življenju sooči s tovrstno okužbo. Pri 5–8 % žensk se epizoda vnetja ponovi tri- ali večkrat letno. Takrat govorimo o ponavljajoči se obliki bolezni.

Pomembno je poudariti, da prisotnost kandide sama po sebi še ne pomeni okužbe, saj je le ta del naravne vaginalne (nožnične) mikroflore. V normalnih fizioloških razmerah je njena populacija nadzorovana z uravnoteženo vaginalno mikrofloro in učinkovitim lokalnim imunskim odzivom. Cilj zdravljenja okužbe zato ni popolna odstranitev glive, temveč obnova in ponovna vzpostavitev mikrobiološkega ravnovesja.

Kaj povzroča glivično vnetje nožnice?

Zdravo nožnico v največji meri naseljujejo bakterije rodu Lactobacillus, ki s tvorbo mlečne kisline in vodikovega peroksida vzdržujejo nizek, kisel pH (3,5–4,5) nožnične sluznice ter tako zavirajo razrast patogenih mikroorganizmov. Normalno stanje se odraža z blagim, brezbarvnim ali belkastim izcedkom brez vonja, srbenja ali bolečine.

Porušeno ravnovesje pH ustvari ugodne pogoje za prekomerno razrast glivic. Ciklično nihanje hormonov (estrogen in progesteron) in lokalni imunski sistem igrajo pri tem ključno vlogo. Nekatere ženske zato simptome opažajo ciklično, ponavadi v dneh mesečne krvavitve in tik po njej.

Glivičnih vnetij vseeno ne moremo pripisati specifičnemu sprožilcu, dovzetnost za okužbo je namreč individualna in odvisna od notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na lokalni imunski odziv:

stanje imunskega sistema in hormonov,
starost, nosečnost, sladkorna bolezen,
alergije, psihosocialni in kronični stres ter
genska dovzetnost.

Pomembno vlogo imajo tudi vedenjski dejavniki, kot so uporaba antibiotikov, hormonske kontracepcije, spermicidov, kortikosteroidov, izbira spodnjega perila, spolne in higienske navade, ki vplivajo na zadrževanje vlage genitalnega predela.

V 90 –95 % primerov glivičnega vnetja nožnice je vzrok razrast glive Candida albicans, ki povzroča vulvovaginalno kandidiazo. Okužbe z ne-albicans vrstami kandide (C. glabrata, C. tropicalis, C. krusei, C. parapsilosis, C. dubliniensis) običajno blažje, vendar kljub temu lahko predstavljajo večji zdravstveni izziv, saj so odpornejše na običajna zdravila.

Kako prepoznati glivično vnetje nožnice?

Na glivično vnetje nožnice lahko pomislimo ob pojavu intenzivnega srbenja, pekočega občutka, rdečine in oteklosti vulve ter nožnice. Okužba se običajno pojavi nemudoma, tipične simptome pa spremlja bel, grudast izcedek (podoben skuti), običajno brez izrazitega vonja, v nekaterih primerih tudi boleče uriniranje (disurija), boleči spolni odnosi (disparevnija) ter občutek suhosti v nožnici.

Razlog za vnetje so lahko tudi bakterije

Poškodovana nožnična sluznica pomeni večje tveganje za druge okužbe, zato je pravočasen in ustrezen pristop izjemnega pomena. Simptoma, kot sta spremenjeni izcedek in pekoč občutek v nožnici, sta skupna tako glivičnim kot bakterijskim okužbam. Pri bakterijski vaginozi je izcedek običajno homogen, sivkasto-bel in povezan z značilnim ribjim vonjem, srbenje pa manj izrazito. Kljub različnim simptomom je napačna samodiagnoza pogosta in lahko vodi v neustrezno zdravljenje ter ponavljajoče se težave.

Ali moški tudi trpijo za tovrstnimi težavami?

Večina raziskav se osredotoča na žensko populacijo, vendar se glivično vnetje spolovil ne pojavlja le pri nežnejšem spolu. Moško spolovilo zaradi manj vlažnega okolja sicer predstavlja manj ugodne pogoje za razrast gliv, dejavniki tveganja pa so zelo podobni pri obeh spolih: šibek imunski sistem, slabo urejena sladkorna bolezen, dolgotrajna uporaba antibiotikov, lokalna vlaga ter slaba higiena.

Običajno so moški nosilci kandide brez znakov okužbe ali vir ponovnega prenosa na spolno partnerko, kar se odraža s ponavljajočimi se okužbami.

Kako preprečiti glivično vnetje?

Pri preprečevanju in blaženju vnetij nožnice je ključno ohranjanje in obnavljanje kislosti ter krepitev vaginalne flore, poseljene z laktobacili. Z ukrepi kot so ustrezna intimna higiena (brez agresivnih mil), izogibanje prepogosti uporabi antibiotikov in preprečevanje dolgotrajne vlažnosti genitalnega predela (tesna oblačila, sintetično spodnje perilo) omejimo dejavnike tveganja, ki vplivajo na spremembo pH nožnične sluznice. Vaginalno mikrofloro lahko podkrepimo tudi z dodajanjem ustreznih sevov laktobacilov neposredno v nožnico.

Glivična vnetja nožnice zdravimo s protiglivičnimi zdravili (antimikotiki), ki se po večini uporabljajo lokalno. Pri nezapletenih okužbah je zdravljenje kratkotrajno in zelo učinkovito, medtem ko ponavljajoče se okužbe zahtevajo dolgotrajno vzdrževalno terapijo. Trajanje terapije je odvisno od okoliščin in navodil proizvajalca, njen cilj pa, da normalna vaginalna mikroflora ponovno prevzame zaščitno vlogo nožnične sluznice.

Nekatere snovi, kot je borova kislina, imajo pri lajšanju glivičnih vnetij dolgo tradicijo uporabe v ljudski in terapevtski medicini. S svojimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi borova kislina vpliva na vaginalno okolje in prispeva k ustvarjanju pogojev, ki so manj ugodni za razrast gliv.

Vaginalne globule Micovag Plus* so namenjene dopolnilnemu zdravljenju glivičnih vnetij nožnice. S pomočjo borove kisline prispevajo k preprečevanju razrasta škodljivih mikrobov, ponovni vzpostavitvi fiziološkega ravnovesja in kislega pH nožnice. Poleg tega delujejo pomirjujoče in pomagajo zmanjševati srbenje ter pekoč občutek.*Medicinski pripomoček izpolnjuje zahteve za oznako CE 0373.

Pri zdravljenju tako bakterijske kot glivične okužbe, je pravilna diagnoza ključna. Obisk zdravnika je priporočljiv ob prvem pojavu simptomov in ponavljajočih se okužbah. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti nosečnicam in sladkornim bolnikom.

V poletnem času se zaradi večje izpostavljenosti dejavnikom tveganja pogosteje srečujemo z vaginalnimi vnetji. Z malo pozornosti in razumevanja mehanizmov, ki pripeljejo do vnetja, lahko ohranimo ravnovesje in preprečimo ponavljajoče se težave.

Micovag plus

10,98 €

REFERENCE

Iavazzo, C., Gkegkes, I. D., Zarkada, I. M., Falagas, M. E. (2011). Boric acid for recurrent vulvovaginal candidiasis: The clinical evidence. Journal of Women’s Health (2002), 20(8), 1245–1255. https://doi.org/10.1089/jwh.2010.2708

Nyirjesy, P., Brookhart, C., Lazenby, G., Schwebke, J., Sobel, J. D. (2022). Vulvovaginal candidiasis: A review of the evidence for the 2021 centers for disease control and prevention of sexually transmitted infections treatment guidelines. Clinical Infectious Diseases, 74(Supplement_2), S162–S168. https://doi.org/10.1093/cid/ciab1057

Shroff, S. (2023). Infectious vaginitis, cervicitis, and pelvic inflammatory disease. The Medical Clinics of North America, 107(2), 299–315. https://doi.org/10.1016/j.mcna.2022.10.009

Sun, Z., Ge, X., Qiu, B., Xiang, Z., Jiang, C., Wu, J., Li, Y. (2023). Vulvovaginal candidiasis and vaginal microflora interaction: Microflora changes and probiotic therapy. Frontiers in Cellular and Infection Microbiology, 13, 1123026. https://doi.org/10.3389/fcimb.2023.1123026

Sustr, V., Foessleitner, P., Kiss, H., Farr, A. (2020). Vulvovaginal candidosis: Current concepts, challenges and perspectives. Journal of Fungi, 6(4), 267. https://doi.org/10.3390/jof6040267

Willems, H. M. E., Ahmed, S. S., Liu, J., Xu, Z., Peters, B. M. (2020). Vulvovaginal candidiasis: A current understanding and burning questions. Journal of Fungi, 6(1), 27. https://doi.org/10.3390/jof6010027

Glivice na spolovilu: kaj pomaga?