Glivično vnetje nožnice (kandidiaza) je okužba, ki jo povzroča razrast glive Candida (največkrat Candida albicans). Najpomembnejši simptomi so srbenje, pekoč občutek, bolečina intimnega predela in grudast izcedek iz nožnice.

Sodi med najpogostejše okužbe nožnične sluznice pri ženskah v rodni dobi, saj se kar 70 –75 % žensk vsaj enkrat v življenju sooči s tovrstno okužbo. Pri 5–8 % žensk se epizoda vnetja ponovi tri- ali večkrat letno. Takrat govorimo o ponavljajoči se obliki bolezni.

Pomembno je poudariti, da prisotnost kandide sama po sebi še ne pomeni okužbe, saj je le ta del naravne vaginalne (nožnične) mikroflore. V normalnih fizioloških razmerah je njena populacija nadzorovana z uravnoteženo vaginalno mikrofloro in učinkovitim lokalnim imunskim odzivom. Cilj zdravljenja okužbe zato ni popolna odtranitev glive, temveč obnova in ponovna vzpostavitev mikrobiološkega ravnovesja.

Kaj povzroča glivično vnetje nožnice?

Zdravo nožnico v največji meri naseljujejo bakterije rodu Lactobacillus, ki s tvorbo mlečne kisline in vodikovega peroksida vzdržujejo nizek, kisel pH (3,5–4,5) nožnične sluznice ter tako zavirajo razrast patogenih mikroorganizmov. Normalno stanje se odraža z blagim, brezbarvnim ali belkastim izcedkom brez vonja, srbenja ali bolečine.

Porušeno pH ravnovesje ustvari ugodne pogoje za prekomerno razrast glivic. Hormoni pri tem igrajo ključno vlogo. Estrogen, ki je v različnih življenjskih obdobjih in fazah cikla naravno višji, na nožnični sluznici spodbuja kopičenje glikogena, ki glivicam kandide predstavlja glavni vir hrane. To pomeni, da se vnetje lahko pojavlja ciklično, zlasti v lutealni fazi menstrualnega cikla, ko se raven estrogena poviša. Nasprotno pa hormon progesteron zavira rast glivic, zato se ob padcu estrogena stanje običajno spontano umiri.

Glivičnih vnetij vseeno ne moremo pripisati specifičnemu sprožilcu, dovzetnost za okužbo je namreč individualna in odvisna od notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na lokalni imunski odziv:

stanje imunskega sistema in hormonov,
starost, nosečnost, sladkorna bolezen,
alergije, psihosocialni in kronični stres ter
genska dovzetnost.

Pomembno vlogo imajo tudi vedenjski dejavniki, kot so uporaba antibiotikov, hormonske kontracepcije, spermicidov, kortikosteroidov, spolne, higienske in oblačilne navade ter dolgotrajna vlažnost genitalnega predela.

V 90 –95 % primerih glivičnega vnetja nožnice je vzrok razrast glive Candida albicans, ki povzroča vulvovaginalno kandidozo, medtem ko so okužbe z ne-albicans vrstami Candide, (C. glabrata, C. tropicalis, C. krusei, C. parapsilosis, C. dubliniensis) običajno blažje.

Kako prepoznati glivično vnetje nožnice?

Na glivično vnetje nožnice lahko pomislimo ob pojavu intenzivnega srbenja, pekočega občutka, rdečine in oteklosti vulve ter nožnice. Okužba se običajno pojavi nemudoma, tipične simptome pa spremlja bel, grudast izcedek (podoben skuti), običajno brez izrazitega vonja, v nekaterih primerih tudi boleče uriniranje (disurija), boleči spolni odnosi (disparevnija) ter občutek suhosti v nožnici.

Razlog za vnetje so lahko tudi bakterije

Poškodovana nožnična sluznica pomeni večje tveganje za druge okužbe, zato je pravočasen in ustrezen pristop izjemnega pomena. Simptomi, kot so srbenje, pekoč občutek, boleče uriniranje, so skupni tako glivičnim kot bakterijskim okužbam. Pri bakterijski vaginozi je izcedek običajno homogen, sivkasto-bel in povezan z značilnim ribjim vonjem, srbenje pa manj izrazito. Kljub temu je napačna samodiagnoza pogosta in lahko vodi v neustrezno zdravljenje ter ponavljajoče se težave.

Ali moški tudi trpijo za tovrstnimi težavami?

Večina raziskav se osredotoča na žensko populacijo, vendar se glivično vnetje spolovil ne pojavlja le pri nežnejšem spolu. Moško spolovilo zaradi manj vlažnega okolja sicer predstavlja manj ugodne pogoje za razrast gliv, dejavniki tveganja pa so zelo podobni pri obeh spolih: šibek imunski sistem, slabo urejena sladkorna bolezen, dolgotrajna uporaba antibiotikov, lokalna vlaga ter slaba higiena.

Običajno so moški nosilci kandide brez znakov okužbe, lahko pa prisostvujejo pri ponovnem prenosu na spolno partnerko, kar se odraža s ponavljajočimi se okužbami.

Kako preprečiti glivično vnetje?

Pri preprečevanju in blaženju vnetij nožnice je ključno ohranjanje in obnavljanje kislosti ter krepitev laktobacilov. Z ukrepi kot so ustrezna intimna higiena (brez agresivnih mil), izogibanje prepogosti uporabi antibiotikov in preprečevanje dolgotrajne vlažnosti genitalnega predela (tesna oblačila, sintetično spodnje perilo) omejimo dejavnike tveganja, ki vplivajo na spremembo pH nožnične sluznice. Pomembno podporno vlogo pri obnovi vaginalne mikroflore imajo tudi probiotiki, ki zagotavljajo hranila za laktobacile, zlasti po antibiotičnem zdravljenju.

Glivična vnetja nožnice zdravimo s protiglivičnimi zdravili (antimikotiki), ki se po večini uporabljajo lokalno. Pri nezapletenih okužbah je zdravljenje kratkotrajno in zelo učinkovito, medtem ko ponavljajoče se okužbe zahtevajo dolgotrajno vzdrževalno terapijo. Trajanje terapije je odvisno od okoliščin in navodil proizvajalca, njen cilj pa, da normalna vaginalna mikroflora ponovno prevzame zaščitno vlogo nožnične sluznice.

Nekatere snovi, kot je borova kislina, imajo pri lajšanju glivičnih vnetij dolgo tradicijo uporabe v ljudski in terapevtski medicini. S svojimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi borova kislina vpliva na vaginalno okolje in prispeva k ustvarjanju pogojev, ki so manj ugodni za razrast gliv.

Vaginalne globule Micovag Plus* so namenjene dopolnilnemu zdravljenju glivičnih vnetij nožnice. S pomočjo borove kisline prispevajo k preprečevanju razrasta škodljivih mikrobov, ponovni vzpostavitvi fiziološkega ravnovesja in kislega pH nožnice. Poleg tega delujejo pomirjujoče in pomagajo zmanjševati srbenje ter pekoč občutek.*Medicinski pripomoček izpolnjuje zahteve za oznako CE 0373.

Pri zdravljenju tako bakterijske kot glivične okužbe, je pravilna diagnoza ključna. Obisk zdravnika je priporočljiv ob prvem pojavu simptomov, ponavljajočih se okužbah. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti nosečnicam in sladkornim bolnikom.

V poletnem času se zaradi večje izpostavljenosti dejavnikom tveganja pogosteje srečujemo z vaginalnimi vnetji. Z malo pozornosti in razumevanja mehanizmov, ki pripeljejo do vnetja, lahko ohranimo ravnovesje in preprečimo ponavljajoče se težave.

Micovag plus

10,98 €

REFERENCE

Iavazzo, C., Gkegkes, I. D., Zarkada, I. M., Falagas, M. E. (2011). Boric acid for recurrent vulvovaginal candidiasis: The clinical evidence. Journal of Women’s Health (2002), 20(8), 1245–1255. https://doi.org/10.1089/jwh.2010.2708

Nyirjesy, P., Brookhart, C., Lazenby, G., Schwebke, J., Sobel, J. D. (2022). Vulvovaginal candidiasis: A review of the evidence for the 2021 centers for disease control and prevention of sexually transmitted infections treatment guidelines. Clinical Infectious Diseases, 74(Supplement_2), S162–S168. https://doi.org/10.1093/cid/ciab1057

Shroff, S. (2023). Infectious vaginitis, cervicitis, and pelvic inflammatory disease. The Medical Clinics of North America, 107(2), 299–315. https://doi.org/10.1016/j.mcna.2022.10.009

Sun, Z., Ge, X., Qiu, B., Xiang, Z., Jiang, C., Wu, J., Li, Y. (2023). Vulvovaginal candidiasis and vaginal microflora interaction: Microflora changes and probiotic therapy. Frontiers in Cellular and Infection Microbiology, 13, 1123026. https://doi.org/10.3389/fcimb.2023.1123026

Sustr, V., Foessleitner, P., Kiss, H., Farr, A. (2020). Vulvovaginal candidosis: Current concepts, challenges and perspectives. Journal of Fungi, 6(4), 267. https://doi.org/10.3390/jof6040267

Willems, H. M. E., Ahmed, S. S., Liu, J., Xu, Z., Peters, B. M. (2020). Vulvovaginal candidiasis: A current understanding and burning questions. Journal of Fungi, 6(1), 27. https://doi.org/10.3390/jof6010027

Glivice na spolovilu: kaj pomaga?