Zamašeno uho: Kaj ga povzroča in kako si lahko pomagamo?
Človeško uho je organ sluha in ravnotežja. Zvok zaznava in analizira s procesom pretvorbe zvočnih valov v elektrokemične impulze. Fiziološko ga delimo na zunanje, srednje in notranje uho.
Funkcija zunanjega ušesa je usmerjanje zvočnih valov skozi lijakast sluhovod v bobnič. Zvočni valovi nato preko bobniča prenašajo vibracije na slušnične kosti srednjega ušesa (kladivce, stremence, nakovalce), s pomočjo katerih se energija zvoka prenese na spiralno strukturo notranjega ušesa, polž. V polžu zvok ni več v obliki vibracij, temveč v obliki hidravlične energije.
Cerumen ali ušesno maslo je naravni izloček ušesnega kanala, sestavljen iz kombinacije lojnih in žleznih izločkov ter odmrlih kožnih celic zunanjega sluhovoda. Nastajanje ušesnega masla je normalen in zaščitni proces. Njegova vloga je čiščenje in vlaženje sluhovoda ter zaščita pred vdorom prahu, bakterij, mikroorganizmov in tujkov. Običajno se spontano izloči iz sluhovoda s pomočjo samočistilnega mehanizma, ki ga podpirajo čeljustni gibi.
Težava nastane, ko je naravni samočistilni mehanizem izločanja moten ali neustrezen. Ušesno maslo se začne kopičiti in strjevati ter tako povzroči nastanek ušesnih zamaškov.
Zamašeno uho
Zamašeno uho je pogost in običajno nenevaren pojav, pri katerem občutimo zmanjšano sposobnost zaznavanja zvoka na enem ali obeh ušesih. Zamašitev se pogosto pojavi nenadoma, npr. med tuširanjem, po plavanju ali celo ponoči med spanjem. Ta pojav je lahko kratkotrajen in neškodljiv, lahko pa vztraja tudi dlje in povzroča nelagodje ali celo vpliva na ravnotežje in kakovost življenja.
Med najpogostejšimi simptomi zamašenega ušesa so:
- zmanjšana sposobnost sluha,
- občutek polnosti ali pritiska v ušesu,
- bolečina ali srbenje v ušesu,
- tinitus (zvonjenje v ušesu),
- občasna vrtoglavica.
Ušesno maslo je potrebno odstraniti, kadar ovira normalen pretok zvočnih valov, povzroča simptome ter preprečuje oceno sluhovoda, bobniča ali slušno-ravnotežnega sistema, tudi kadar zamašitev ni popolna.
Razumevanje, zakaj do tega pride in kako si lahko pomagamo, je ključno za pravilno ukrepanje.
Zakaj pride do zamašitve ušes?
Najpogostejši vzrok zamašenega ušesa je zamašitev zunanjega sluhovoda z ušesnim maslom. Čeprav je ušesno maslo naravna zaščitna in vlažilna snov sluhovoda, se pri nekaterih ljudeh iz različnih razlogov začne kopičiti in strjevati. Približno 5% zdravih odraslih, 10% otrok in 57% starejših trpi zaradi zamašitve ušes z ušesnim maslom. Do tega pride zaradi:
- ozkega ali ukrivljenega sluhovoda,
- uporabe vatiranih palčk,
- nošenja slušnih aparatov, slušalk ali ušesnih čepkov,
- povečane produkcije cerumna (gensko pogojeno),
- sestave cerumna, saj ta s starostjo postane bolj suh, njegovo gibanje pa otežujejo tudi trše dlake v sluhovodu.
Poleg ušesnega masla so možni še drugi vzroki zamašenega ušesa:
- voda v sluhovodu (t.i. plavalčevo uho),
- vnetje zunanjega ali srednjega ušesa (otitis),
- spremembe pritiska (letenje, potapljanje)
- tujki v ušesu (zlasti pri otrocih).
Kako si lahko pomagamo sami?
Pravilna higiena ušes je pomembna, zlasti za tiste, ki trpijo zaradi zamašenosti ušes ali so zanjo posebej dovzetni, tj. otroci, starejši odrasli in tisti, ki uporabljajo slušne aparate ali imajo kognitivne motnje. Čeprav je čiščenje zunanjega ušesa sprejemljivo, ko je ušesno maslo vidno, pa v sluhovod ne smemo vstavljati tujkov kot so vatirane palčne in ušesne sveče. Obstajajo varni in učinkoviti pristopi, s katerimi si pomagamo očistiti uho in omiliti simptome.
Za zdravljenje zamaškov iz ušesnega masla se po večini uporabljajo tri (3) metode:
- Ročno odstranjevanje ušesnega masla velja za učinkovitega in varnega, kadar ga izvaja zdravstveno osebje. Priporočeno je predvsem v primerih prirojenih ali pridobljenih nepravilnosti ušes, po operacijah ušes in ljudem z oslabljenim imunskim sistemom. Pri ročnem odstranjevanju se ne uporablja vode oz. vlažilnih ali mehčalnih sredstev temveč kovinsko ali plastično lopatko oziroma žličko. Suho odstranjevanje ušesnega masla zmanjša možnost za pojav okužb zaradi vlažnega okolja, vendar ne izključuje tveganj kot so predrtje bobniča, poškodba sluhovoda, vrtoglavica ali bolečina.
- Izpiranje s fiziološko raztopino ali toplo vodo je najpogostejša in učinkovita metoda odstranjevanja ušesnih zamaškov v kliničnem okolju. Neželeni učinki so redki. Izpiranje se odsvetuje v primeru počenega bobniča, poškodovane membrane srednjega ušesa, po operaciji ušes, nepravilnostih ušesnega kanala, vnetju zunanjega ušesa in pri osebah, ki imajo funkcionalno le eno uho. Lahko ga izvajamo samostojno ali v kombinaciji z mehčalci ušesnega masla. Ko je ušesno maslo ali zamašek zmehčan, ga lahko med tuširanjem previdno izperemo z mlačno vodo.
- Mehčalci ušesnega masla oziroma cerumenolitiki so spojine, ki se uporabljajo za razgradnjo in mehčanje nakopičenega ušesnega masla in ušesnih zamaškov. Lahko jih uporabljamo samostojno ali kot korak pred drugimi metodami odpravljanja ušesnih zamaškov, npr. pred izpiranjem. Z njimi zmanjšamo potrebo po izpiranju ali ročnemu odstranjevanju ušesnih zamaškov.
A-Cerumen je cerumenolitik v spreju za učinkovito raztapljanje zamaškov iz ušesnega masla, preprečevanje njihovega ponovnega nastanka ter redno higieno ušes. Raztopina navlaži in raztopi zamaške, po njihovi odstranitvi pa se znova vzpostavi naravno izločanje cerumna, ki ščiti sluhovod.
A-Cerumen sprej za odstranjevanje ušesnega masla
Preventiva: higiena, plavanje in potovanja
Pojavu ušesnih zamaškov se v mnogo primerih lahko izognemo z nekaj preprostimi navadami:
1. Pravilna higiena ušes
Uho se čisti samo. Cerumen naravno potuje proti zunanjosti in se izloči iz ušesa, zato čiščenje z vatiranimi palčkami ni potrebno, celo škodljivo. Po tuširanju nagnemo glavo, da voda odteče iz sluhovoda, uho pa očistimo do mesta, kamor dosežemo s prstom ovitim v brisačo. Kadar je za higieno dodatno potreben cerumenolitik, ga uporabljamo v skladu z navodili proizvajalca.
2. Plavanje
Ob sumu na ušesni zamašek je dobro, da se odstranjevanja lotimo ob pravem času, npr. pred odhodom na dopust ob morju. Voda, ujeta v ušesu, namreč lahko povzroči zamašitve in vnetja. Plavalčevo uho je bakterijska okužba zunanjega sluhovoda, ki nastane zaradi dolgotrajnega zastajanja vode v ušesu. Uho postane boleče na dotik, pojavijo se rdečina, oteklina, srbenje v ušesu in izcedek. Ob pogostih ponovitvah ušesnih zamaškov pa pri plavanju lahko uporabljamo plavalno kapo ali plavalne ušesne čepke. Po plavanju pa ušesa čim prej obrišemo in posušimo.
3. Letenje in potapljanje
Občutek zamašenega ušesa, ki ga sicer ne povzroča ušesno maslo, lahko povzroči tudi nenadna sprememba v zračnem pritisku, npr med letenjem ali potapljanjem. Hitre spremembe zračnega pritiska lahko zaprejo Evstahijevo cev in povzročijo neprijeten občutek v ušesih. Za izenačitev pritiska med vzletanjem lahko poskusimo dihati z odprtimi usti, zehati, požirati slino ali žvečiti žvečilni gumi. Med pristajanjem in pri potapljanju pa lahko poskusimo z Valsalvin manevrom: zatisnemo si nos, zapremo usta in nežno pihnemo skozi nos. Pri sumu na zamašeno uho je priporočljivo ukrepanje ob pravem času, ob prehladu ali alergiji pa se letenju in potapljanju raje izognimo.
Zaključek
Zamašeno uho je sicer neprijetna, a v večini primerov prehodna težava, ki jo lahko učinkovito preprečimo in odpravimo z ustreznim pristopom. Ključna je pravilna higiena – ne pretirano čiščenje, ampak nežna skrb. Pri uporabi slušnih aparatov je pomembno upoštevati navodila proizvajalca za čiščenje in pregledovati sluhovod v rednih intervalih. V primeru trdovratnega čepa, bolečine ali suma na okužbo pa je vedno najbolje obiskati zdravnika, ki bo s pomočjo ustreznih pripomočkov varno odstranil cerumen in ocenil stanje sluhovoda.
REFERENCE
Horton GA, Simpson MTW, Beyea MM, Beyea JA (2020). Cerumen management: An updated clinical review and evidence-based approach for primary care physicians. Journal of Primary Care & Community Health, 11, 2150132720904181. doi: https://doi.org/10.1177/2150132720904181.
McCarter DF, Courtney AU, Pollart SM (2007). Cerumen impaction. American Family Physician, 75(10), 1523–1528.
Michaudet C, Malaty J (2018). Cerumen impaction: Diagnosis and management. American Family Physician, 98(8), 525–529.
Nava ASL de, Lasrado S (2023). Physiology, ear. V StatPearls [Internet]. StatPearls Publishing. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/books/NBK540992/
Poulton S, Yau S, Anderson D, Bennett D (2015). Ear wax management. Australian Family Physician, 44(10), 731–734.
Schumann JA, Toscano ML, Pfleghaar N (2025). Ear irrigation. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459335/
Taha AJ (2024). Barotrauma of the Ear. MSD Manual, Middle ear disorders. https://www.msdmanuals.com/home/ear-nose-and-throat-disorders/middle-ear-disorders/barotrauma-of-the-ear?utm_source=chatgpt.comv Slika: GM otorinolaringologija (2017). Zgradba zunanjega ušesa—Grošelj matos orl ambulanta gm-o otorinolaringologija—Otorinolaringolog lj. Grošelj Matos ORL Ambulanta GM-O otorinolaringologija. https://www.orl.si/zgradba-zunanjega-usesa/
Kazalo vsebine
