Vaginalno vnetje: kako ga prepoznati in učinkovito zdraviti

Vaginalno vnetje (vaginitis) je stanje nožnice, ki nastane zaradi porušenega ravnovesja vaginalnega okolja in sprememb v sestavi vaginalne mikroflore, ki občutno vpliva na kakovost življenja. Spremljajo ga srbenje nožnice, pekoč občutek, bolečina in neobičajen izcedek z izrazitim vonjem.
Gre za eno najpogostejših težav žensk vseh starosti (1, 2). Kar 75 % žensk se vsaj enkrat v življenju sooči z vaginalnim vnetjem, pri 15 % pa se razvije ponavljajoča se oblika okužbe (vsaj 4 epizode letno) (3). Pravilna diagnoza je ključna za izbiro načina zdravljenja, saj napačno zdravljenje ali samozdravljenje brez opredelitve povzročitelja lahko vodi v ponavljajoče težave (1, 2).
Vaginalna mikroflora
Zdravo vaginalno okolje je kompleksen, dinamičen ekosistem, v katerem prevladujejo bakterije rodu Lactobacillus (L. crispatus, L. gasseri, L. iners, L jensenii). Te s proizvodnjo mlečne kisline in vodikovega peroksida vzdržujejo optimalno, kislo okolje (pH 3,5–4,5) nožnične sluznice, zmanjšujejo število vnetnih citokinov in zavirajo rast patogenih mikroorganizmov (1, 4). Normalno stanje vaginalnega okolja se odraža z blagim, brezbarvnim ali belkastim izcedkom brez vonja, brez srbenja ali bolečine (1).
Vaginalna mikroflora se ciklično ali prehodno spreminja zaradi stanj, kot so puberteta, menstruacija, spolna aktivnost, nosečnost, menopavza, uporaba antibiotikov in hormonskih terapij, pa tudi prehrana in vsakodnevne navade (3). Pri vnetju se pojavijo spremembe v količini, barvi in vonju izcedka ter simptomi, kot so srbenje, pekoč občutek ali bolečina (1).
Vzroki za vaginalno vnetje in dejavniki tveganja
Ena najpomembnejših značilnosti vaginalnega neravnovesja je sprememba pH, ki ustvari ugodnejše okolje za razrast patogenih bakterij in gliv. Takšno stanje imenujemo disbioza in predstavlja osnovo za razvoj vnetja (2, 3). Vzroki za spremembo pH so lahko različni:
- Hormonski dejavniki: različne faze menstrualnega cikla, jemanje hormonske kontracepcije, nosečnost in menopavza (3).
- Vpliv zdravil in zdravstvenih stanj: oslabljen imunski sistem, neurejena sladkorna bolezen, pogosto jemanje antibiotikov (2).
- Življenjski slog in higienski dejavniki: spolne in higienske navade (pretirana ali neustrezna higiena, uporaba mil z visokimi pH vrednostmi) (1).
- Zunanji dejavniki: prehrana, toplota in vlažnost pri nošenju sintetičnega, nezračnega spodnjega perila.

Kako prepoznati vaginalno vnetje?
Ko se vaginalno ravnovesje poruši, se patogene bakterije in glive lahko prekomerno razmnožijo ter povzročijo nelagodja. Najpogostejši diagnozi sta glivično in bakterijsko vaginalno vnetje.
Glivično vnetje (kandidiaza)
Najpogostejši povzročitelji glivičnega vaginalnega vnetja so glive Candida (najpogosteje Candida albicans), ki je sicer del naravne vaginalne mikroflore (3). Ob zmanjšanem številu laktobacilov in njihovi oslabljeni zaščitni funkciji se kandida začne prekomerno razraščati. To privede do nevšečnosti, kot so srbenje, bel grudast izcedek, izrazit vonj, pekoč občutek, draženje in bolečina (1, 5). Pojavita se lahko tudi oteklina in rdečina zunanjega spolovila.
Bakterijsko vnetje (bakterijska vaginoza)
Bakterijska vaginoza je najpogostejša oblika vnetja pri ženskah v rodni dobi in je odraz pomembnih sprememb v sestavi vaginalne mikroflore (3). Pri bakterijski vaginozi pride do zmanjšanja števila laktobacilov in porasta anaerobnih bakterij na vaginalni sluznici. Izcedek je običajno sivkast ali bel, redkejši, bolj homogen in tekoč ter pogosto z značilnim neprijetnim vonjem (po ribah) (1, 2). Srbenje je manj izrazito kot pri glivičnem vnetju.
Obe okužbi se lahko izrazita v enostavni ali zapleteni obliki. Enostavna se pojavi občasno in se dobro odziva na standardno zdravljenje. Zapletena oblika vključuje ponavljajoče se epizode, hujše simptome in imunsko oslabljenost, zato običajno zahteva bolj ciljan pristop (2).
Kako zdravimo glivično vaginalno vnetje (kandidiazo)?
Glivično vaginalno vnetje zdravimo s protiglivičnimi zdravili, ki se uporabljajo sistemsko ali lokalno, odvisno od resnosti in pogostosti težav (1, 2). Pri nezapletenih okužbah je zdravljenje kratkotrajno in zelo učinkovito, medtem ko ponavljajoče se okužbe zahtevajo dolgotrajno vzdrževalno terapijo. Borova kislina je snov, ki s svojimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vpliva na vaginalno okolje. Ima dolgo tradicijo uporabe v ljudski in terapevtski medicini, saj prispeva k ustvarjanju neugodnih pogojev za razrast gliv. Uporablja se lokalno, trajanje terapije je odvisno od okoliščin in navodil proizvajalca, njen cilj pa je, ponovna vzpostavitev normalne vaginalne flore (6).
Micovag Plus vaginalne globule*so medicinski pripomoček, namenjen dopolnilnemu zdravljenju glivičnega vnetja nožnice. Prispeva k ponovni vzpostavitvi pH nožnice in preprečevanju kolonizacije škodljivih mikrobov. Poleg tega pomirja razdraženo sluznico ter pomaga zmanjšati občutek srbenja in pekočega občutka.*Medicinski pripomoček izpolnjuje zahteve za oznako CE 0373.

Micovag plus
Kako zdravimo bakterijsko vaginozo?
Zdravljenje temelji predvsem na antibiotični terapiji, katere cilj je omejiti razrast anaerobnih bakterij (1, 2). Ob zmanjšanju patogenov se po uspešnem zdravljenju vaginalna mikroflora naravno obnovi. Obnovo lahko podpremo s probiotiki (oralnimi ali vaginalnimi), ki vsebujejo specifične seve laktobacilov. Tako pospešimo ponovno kolonizacijo koristnih bakterij in zmanjšamo možnosti za ponovitve.
VITAgyn C vaginalna krema**je namenjena dopolnilnemu zdravljenju bakterijske vaginoze ter pomoči pri ponavljajočih se okužbah sečil. Prispeva k obnovi in ohranjanju fiziološke kislosti nožnice ter podpira razvoj naravne vaginalne mikroflore.**Medicinski pripomoček izpolnjuje zahteve za oznako CE 0373.

Ponavljajoča se vnetja zahtevajo individualiziran in dolgoročen pristop, ki vključuje oceno dejavnikov tveganja ter razmislek vzdrževalnem zdravljenju (2) na več ravneh:
- Potrditev diagnoze: za izbiro ustreznega zdravljenja ter izključitev drugih simptomov, npr. mešane okužbe.
- Izbira ustrezne terapije: antibiotično zdravljenje pri bakterijskem ter vzdrževalni režim antimikotikov pri ponavljajočem se glivičnem vnetju.
- Obnova vaginalne mikroflore: probiotiki (oralni ali vaginalni).
- Dopolnilne naravne metode: podpora obnove vaginalne sluznice in vzpostavitev ugodnega okolja za koristne mikroorganizme (borova kislina, probiotiki, prebiotiki).
- Obravnava in omejitev dejavnikov tveganja, kot so pogosta uporaba antibiotikov, vaginalna izpiranja, hormonski vplivi, spolne in higienske navade… (7)
Kako preprečimo vaginalno vnetje in ponovitve?
Navade, s katerimi vzdržujemo optimalno raven vaginalnega pH so predvsem:
- izbira oblačil in materialov (nošenje zračnega, bombažnega spodnjega perila),
- prehranske prilagoditve: podpora imunskemu sistemu z uravnoteženo in raznovrstno prehrano in dodatna probiotična podpora (1, 2, 7),
- obvladovanje stresa: zadostna količina spanja, telesna aktivnost, meditacija ipd.,
- življenjske navade: vzdrževanje dobrega zdravja in uravnotežen življenjski slog podpirata imunski sistem ter stabilnost mikroflore (3),
- higienski pristopi in izdelki: uporaba neodišavljenih higienskih izdelkov, blagih mil s primernim pH (3,5–4,5), izogibanje vaginalnim izpiranjem.
VITAgyn pena za intimno higieno je primerna za vsakodnevno uporabo, tudi v času bolezenskih stanj kot so vaginalna vnetja. Nežno čisti zunanje intimne predele, pomaga ohranjati naraven pH kože in prispeva k občutku svežine in ugodja.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Obisk zdravstvenega strokovnjaka ob prvih simptomih je ključen za postavitev pravilne diagnoze in izbiro ustreznega zdravljenja. Posvet je nujen tudi pri ponavljajočih se okužbah (več kot 3–4 letno), neodzivnosti na zdravljenje in sumu na neobičajno okužbo ali če simptomi kljub zdravljenju vztrajajo, se stopnjujejo ali so izrazito hudi.
Posebno pozornost zahtevajo nosečnice, sladkorne bolnice, osebe z oslabljenim imunskim sistemom ter uporabnice hormonske terapije ali kortikosteroidov.
Pri ponavljajočih se bolezenskih stanjih je potrebna ocena življenjskega sloga, saj kronične slabe navade rušijo mikrobiološko ravnovesje. Vaginalna vnetja zahtevajo omejitev nepotrebne ali pogoste uporabe antibiotikov in pretirano higieno, kot je vaginalno izpiranje. Izogibamo se nezaščitenim spolnim odnosom oziroma po potrebi v obravnavo vključimo tudi spolnega partnerja (1, 2).
Obnova vaginalne flore je ključna za preprečevanje ponovitev vaginalnih vnetij. Probiotiki, zlasti sevi laktobacilov, pomagajo vzpostaviti kislo pH okolje nožnice (3, 4). Mlečna kislina, ki jo proizvajajo, ohranja zaščitno okolje (3), stabilna vaginalna mikroflora pa dolgoročno zmanjšuje tveganje za ponovne okužbe (4, 5).
REFERENCE
- Marnach, M. L., Wygant, J. N., & Casey, P. M. (2022). Evaluation and management of vaginitis. Mayo Clinic Proceedings, 97(2), 347–358. https://doi.org/10.1016/j.mayocp.2021.09.022
- Mitchell, C. M. (2024). Assessment and treatment of vaginitis. Obstetrics and Gynecology, 144(6), 765–781. https://doi.org/10.1097/AOG.0000000000005673
- Chee, W. J. Y., Chew, S. Y., & Than, L. T. L. (2020). Vaginal microbiota and the potential of Lactobacillus derivatives in maintaining vaginal health. Microbial Cell Factories, 19(1), 203. https://doi.org/10.1186/s12934-020-01464-4
- Mei, Z., & Li, D. (2022). The role of probiotics in vaginal health. Frontiers in Cellular and Infection Microbiology, 12, 963868. https://doi.org/10.3389/fcimb.2022.963868
- Sun, Z., Ge, X., Qiu, B., Xiang, Z., Jiang, C., Wu, J., & Li, Y. (2023). Vulvovaginal candidiasis and vaginal microflora interaction: Microflora changes and probiotic therapy. Frontiers in Cellular and Infection Microbiology, 13, 1123026. https://doi.org/10.3389/fcimb.2023.1123026
- Iavazzo, C., Gkegkes, I. D., Zarkada, I. M., & Falagas, M. E. (2011). Boric acid for recurrent vulvovaginal candidiasis: The clinical evidence. Journal of Women’s Health (2002), 20(8), 1245–1255. https://doi.org/10.1089/jwh.2010.2708
- Van Kessel, K., Assefi, N., Marrazzo, J., & Eckert, L. (2003). Common complementary and alternative therapies for yeast vaginitis and bacterial vaginosis: A systematic review. Obstetrical & Gynecological Survey, 58(5), 351–358. https://doi.org/10.1097/01.OGX.0000068791.04785.8D
Kazalo vsebine













