temenice pri otroku

Bele ali rumenkaste luske na lasišču vašega dojenčka? Marsikateri od novopečenih staršev ob takem pogledu začuti stisko. A čeprav so luske, krastice na videz skrb vzbujajoče, največkrat ne predstavljajo nevarnosti.

Temenice (seroboični dermatitis, angl. cradle cap) so pogosta in večinoma nenevarna kožna sprememba pri novorojenčkih in dojenčkih. Nastanejo zaradi povečane aktivnost žlez lojnic in običajno izginejo same. Kažejo se kot:

  • mastne, sprijete luske,
  • rumenkasta ali belkasta obarvanost,
  • minimalna ali odsotna rdečina kože.

Pojavijo se med 0 in 24 meseci starosti, najpogosteje v prvem mesecu življenja, redkeje pa lahko vztrajajo do 3. leta starosti, vendar v zelo blagi obliki.

temenice

Gre za prehodno in samoomejujoče nevnetno stanje, ki se pojavlja na predelih z večjim številom žlez lojnic – na lasišču, obrazu, za ušesi ter v kožnih gubah. Na lasišču se lahko luske zgostijo in združijo do te mere, da ustvarijo videz nekakšne čepice.

Zakaj temenice sploh nastanejo?

Natančen vzrok za pojav temenic ni povsem jasen, velja pa, da pri tem sodeluje več dejavnikov. Pomembno vlogo ima povečana aktivnost žlez lojnic, na katero vplivajo materini hormoni, ki so po rojstvu še prisotni v novorojenčkovem krvnem obtoku. Lojnice izločajo masten izloček, zaradi katerega se odmrle kožne celice oprimejo lasišča, namesto da bi se odluščile in odpadle.

Poleg tega je pojav temenic povezan tudi s povečano prisotnostjo lipofilnih kvasovk rodu Malassezia, ki so del normalne kožne mikroflore in so povezane z delovanjem lojnic. Pomembno je poudariti, da temenice niso znak slabe higiene, niso nalezljive in dojenčku ne povzročajo nelagodij, kot so srbenje in bolečina.

Kaj pa druge kožne spremembe?

Temenice je predvsem pomembno razlikovati od atopijskega dermatitisa, ki se običajno kaže z izrazito rdečino, suhostjo in srbenjem, ter od glivičnih ali bakterijskih okužb, ki so lahko boleča in se širijo.

Posvet z zdravnikom je priporočljiv, če se spremembe razširijo izven običajnih območij, če koža postane močno vneta, se pojavi izcedek ali če se stanje kljub ustrezni negi ne izboljšuje.

Nega dojenčkovega lasišča

Pri zdravem novorojenčku posebna nega kože ni potrebna, dovolj je redno umivanje z mlačno vodo ter uporaba blagega mila ali šampona z nevtralnim do blago kislim pH, ki ga vedno temeljito speremo s kože.

Pri temenicah zadostuje:

  1. Mehčanje lusk z rastlinskimi olji ali nežnimi dermokozmetičnimi emolienti za dojenčke, npr. Liniderm BIO emulzijo.
  2. Nežno umivanje lasišča z blagimi mili oziroma šamponi.
  3. Postopno odstranjevanje lusk z bombažno krpico ali mehkim glavničkom, kot je Glavnik za temenca Dr. Gorkič.
Liniderm BIO emulzija 480 ml

Liniderm BIO emulzija 480 ml

15,40 €

Klinične raziskave potrjujejo tudi učinkovitost nesteroidnih kozmetičnih gelov ali krem, namenjenih odstranjevanju temenic, ki izboljšajo videz lasišča brez pomembnih stranskih učinkov.

Pogoste napake pri negi

Stanje nehote poslabšamo s prepogostim umivanjem lasišča, močnim drgnjenjem ali praskanjem lusk ter uporabo agresivnih čistilnih sredstev in neprimernih pripomočkov, ki lahko poškodujejo kožno bariero in povečajo tveganje za vnetje.

Strokovni pregledi poudarjajo, da rutinska uporaba protiglivičnih zdravil ali kortikosteroidov pri dojenčkih ni priporočljiva, razen ob jasni klinični indikaciji in pod zdravniškim nadzorom. V večini primerov zadostuje pravilna, nežna nega z ustreznimi kozmetičnimi izdelki.

Dojenčkova koža je tanka, bolj občutljiva in še nefunkcionalna, zato zahteva premišljeno in nežno nego. S primerno higieno prispevamo k zdravju lasišča in odstranjevanju odmrle kože ali lusk, hkrati pa ohranjamo ravnovesje telesu lastne mikroflore, ki ščiti pred patogeni.

REFEERENCE

Micali, G., Pulvirenti, N., Dall’Oglio, F., Tedeschi, A., Quattrocchi, E., & Lacarrubba, F. (2021). Treatment of cradle cap in infants with a new cosmetic non‐steroidal gel cream: Clinical, laboratory, and instrumental evaluation. Journal of Cosmetic Dermatology, 20(Suppl 1), 14–17. https://doi.org/10.1111/jocd.14095

Tucker, D., & Masood, S. (2025). Seborrheic dermatitis. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551707/

Victoire, A., Magin, P., Coughlan, J., & van Driel, M. L. (2019). Interventions for infantile seborrhoeic dermatitis (Including cradle cap). The Cochrane Database of Systematic Reviews, 2019(3), CD011380. https://doi.org/10.1002/14651858.CD011380.pub2

Žugelj D, Fister P (2017). Novorojenčkova koža. Prvi koraki, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo.