plenični izpuščaj

Koža je največji organ našega telesa, zadolžen za zaznavo in komuniciranje z zunanjim svetom. Njena glavna naloga je zaščita pred mehanskimi, kemičnimi in mikrobnimi vplivi, obenem pa prek živčnih končičev zaznava toploto, dotik, bolečino in druge dražljaje.Pri dojenčkih je koža še posebej tanka, občutljiva in funkcionalno nezrela, zato zahteva nežno in premišljeno nego.

Kako prepoznamo plenični izpuščaj?

Pogosta težava že v zgodnjem otroštvu je plenični izpuščaj. Je oblika vnetja, ki ga prepoznamo po vlažni ali suhi koži, draženju, rdečici in drobnih ranicah v predelih, ki jih pokriva plenica. Najpogosteje prizadene dojenčke, lahko pa tudi starejše odrasle, ki trpijo za inkontinenco ali so priklenjeni na posteljo. Pojavi se zaradi dolgotrajnega stika kože z vlago, urinom, blatom in dražilnimi snovmi ter trenja v predelu plenic. Plenični izpuščaj pri večini ne traja dolgo, vendar lahko, če je prisoten, povzroči precejšnje nelagodje tako dojenčkom kot odraslim (1).

plenice

Spremljata ga rdečina in maceracija (vlažna, zmehčana in nagubana koža), pojavita pa se lahko tudi luščenje in oteklina. Poznamo več vrst pleničnih izpuščajev:

  • Dražilni plenični dermatitis (diaper dermatitis): na koži pod plenico se pojavljajo rdečina, bunčice, luščenje in površinske razpoke.
  • Alergijski plenični dermatitis: kjer se koža stika s plenico se pojavljajo rdečina, oteklina, vezikli in površinske razpoke.
  • Miliaria (prekomerno potenje): toplotni izpuščaj, ki se pojavi na pokritih/zastrtih predelih kože. Prepoznamo ga po srbečih vodnih mehurčkih. Ob primerni negi (zračenje, sušenje, preprečevanje prekomernega potenja) izginejo v nekaj urah do nekaj dneh.

Pod plenico se lahko pojavljajo tudi izpuščaji, ki jih povzročajo bakterije (Candida albanics, streptokoki ipd.), za katere je vlažno in toplo okolje idealno za razrast (2), kar še poveča neprijeten občutek.

Zaradi luščenja in draženja kože lahko plenični izpuščaj zmotno zamenjamo z atopičnim dermatitisom, vendar pa se atopični dermatitis le redko pojavlja na predelih pod plenico.

Glavni sprožilci pleničnega izpuščaja

Plenični izpuščaji se pojavljajo na območjih, kjer je koža prekrita s plenico: zadnjica, perianalna območja, spolovila, notranja stegna in pas (3).

Glavni razlog za nastanek pleničnega izpuščaja je, jasno, nenehna uporaba plenic. Stanje lahko poslabšajo tudi preobčutljivost kože na plenice ali otroško kozmetiko, ki vsebuje barvila, dišave in kemikalije ter temperaturne spremembe.

dojenček

Neprimerna higiena oziroma skrb za kožo pod plenico lahko privedeta do idealnih pogojev za njihov nastanek:

  • Povečana vlažnost: mokre plenice povzročajo prekomerno vlaženje in maceracijo zunanje plasti kože, kar okvari delovanje kožne pregrade, poveča vstop dražečih snovi in mikrobov v povrhnjico ter dovzetnosti za drgnjenje.
  • Zvišanje pH: bakterijski encimi (ureaze) v blatu razgrajujejo sečnino, prisotno v urinu, pri čemer se sprošča amoniak. Zaradi pretvorbe sečnine v amonijak ter prisotnosti žolčnih soli in encimov iz blata se zviša lokalni pH, kar negativno vpliva na zaščitno mikrofloro kože (3).
  • Spremembe v kožni mikroflori, ki omogočajo prekomerno razraščanje patogenih mikroorganizmov, kot so Candida albicans in Staphylococcus aureus (1).
  • Driska in uporaba antibiotikov prav tako povečata tveganje. 
  • Uvajanje novih živil, ki spremenijo sestavo blata.

Kako ohraniti zdravo kožo pod plenico

Glavni način preprečevanja in zdravljenja pleničnih izpuščajev je primerna in dosledna nega kože pod plenico, tudi z neagresivnimi kozmetičnimi izdelki, ki podpirajo obnovo kožne pregrade.

V svojo rutino vključimo ukrepe, kot so:

  • Pogosta menjava plenic je bistvena za vzdrževanje suhosti in ločevanje urina in blata. Menjamo jih takoj, ko so mokre ali umazane. Plenice naj bodo kakovostne in izdelane iz naravnih materialov. Izogibajmo se preozkim oziroma premajhnim, raje izberimo nekoliko večje, ne odišavljene, koži prijazne.
  • Zračenje kože: priporočeno je, da so malčki vsaj enkrat na dan nekaj minut brez plenic, da se koža posuši na zraku. Zgodnje uvajanje na uporabo stranišča pomaga razviti zdrave navade, poveča doslednost za učenje in samozavesti otroka v razvoju (4).
  • Nega in čiščenje kože z naravnimi kozmetičnimi izdelki: higiena naj se izvaja s toplo vodo in robčki, ki ne vsebujejo dišav in alkohola, koža pa naj bo pred oblačenjem nove plenice do suhega obrisana z nežno krpo. 
  • Vzdrževanje nevtralnega pH kože z ustrezno nego in uporabo naravnih, neagresivnih kozmetičnih sredstev za čiščenje, ki ustvarijo zaščitno plast in preprečijo draženje. 
  • Uporaba koži prijaznih, nesintetičnih materialov za podporo koži. Vsekakor se izogibajmo močnim detergentom, mehčalcem in parfumom za perilo.

V primeru pojava pleničnih izpuščajev je pomembna temeljita higiena, pogosta menjava plenic, sušenje in uporaba krem ali emulzij, ki pomagajo koži, da se obnovi in ponovno vzpostavi ravnovesje in floro, ki jo ščiti.

Kreme in emulzije za zaščito kože pred izpuščaji predstavljajo pomemben del obravnave tovrstnih kožnih nevšečnosti. Lahko se uporabljajo pri blagih do zmernih oblikah (1).

Naravna zaščita kože pod plenico: Liniderm BIO

Liniderm BIO emulzija je pripravek z EKO certifikatom, izdelan iz 100 % sestavin naravnega izvora. Pripravljen je po tradicionalni francoski lekarniški recepturi, ki združuje deviško olivno olje, apneno vodo, čebelji vosek in naravni emulgator.

Liniderm BIO emulzija 480 ml

Liniderm BIO emulzija 480 ml

15,40 €

Deluje zaščitno in pomirjujoče, obenem pa ohranja naravni pH in vlago kože. Primeren je za čiščenje in nego občutljive in razdražene kože dojenčkov in odraslih. Uporaba se odsvetuje na koži z ekcemom, kontaktnim dermatitisom ali na okuženi koži. Liniderm BIO je na voljo v plastenki s pumpico, ki omogoča praktično in higiensko uporabo.

liniderm

Če se stanje pleničnega izpuščaja po osnovi negi v približno 3 – 5 dneh ne izboljša, poslabša ali razširi (npr. pojav rdečine, gnojnih ali satelitskih bunčic), je smiselno obiskati zdravnika, saj gre lahko za sekundarno bakterijsko ali glivično okužbo oziroma druge kožne ali sistemske bolezni.

Reference

  1. Dall’Oglio F, Musumeci ML, Puglisi DF, Micali G. A novel treatment of diper dermatitis in children and adults. J Cosmet Dermatol, 2021. 20 Suppl 1(Suppl 1):1-4. doi: 10.1111/jocd.14091.
  2. Coughlin CC, Eichenfield LF, Frieden IJ (2014). Diaper dermatitis: Clinical characteristics and differential diagnosis. Pediatric Dermatology, 31(s1), 19–24. doi: 10.1111/pde.12500.
  3. Humohrey S, Bergman JN, Au S. Practical management strategies for diper dermatitis. Skin Therapy Lett, 2006. 11(7):1-6. 
  4. Suebsarakam P, Chaiyarit J, Techastian L. Diper Dermatitis: Prevalence and Associated Factors in 2 University Daycare Centers. J Prim Care Community Health, 2021. 11:2150132719898924. doi: 10.1177/2150132719898924.