Prihaja sezona prehladov, smrkanja in kašljanja

01.09.2021

Za močan imunski sistem poskrbimo tako, da:

• spimo dovolj dolgo in kvalitetno,
• smo redno telesno aktivni,
• skušamo zmanjšati nivo stresa v vsakdanjem življenju,
• se trudimo razmišljati pozitivno,
• popijemo dovolj tekočine,
• omejimo vnos alkohola,
• uživamo raznovrstno in uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali,
• po potrebi mikrohranila (vitamine in minerale) dodajamo v obliki prehranskih dopolnil,
• skrbimo za higieno rok in kašlja.

SPANJE IN POČITEK
Spanje in počitek sta osnova za dobro delovanje imunskega sistema. Lahko še tako vestno skrbite za raznovrstno in uravnoteženo prehrano, se redno gibate, omejujete in zmanjšujete ravni stresa, a če spite premalo, bo vaš imunski sistem oslabljen. Telo potrebuje 7-9 ur kakovostnega spanca, se pa potrebe seveda razlikujejo od posameznika do posameznika. V spanju telo proizvaja in izloča citokine, posebne beljakovine, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema in tako aktivno sodelujejo pri imunskem odzivu na vnetje ali infekcijo.

Kaj pa sploh je kakovosten spanec?
Naše telo ima rado red in enako velja tudi za spanje. Potrudite se, da v posteljo odidete ob isti uri in tudi prebujajte se ob približno istem času. Raziskave kažejo, da je spanec najbolj kakovosten pred polnočjo, zato poskrbite, da se spat odpravite preden ura odbije 12. Najbolje je, če spite v hladni, temni sobi. Pred spanjem se ne prenajedajte, uživajte lahko prebavljivo hrano, kot je zelenjava, riž, ovseni kosmiči. Tudi naporna telesna aktivnost pred spanjem se odsvetuje. Poskrbite tudi, da bo spalnica namenjena spanju - računalnik in televizija v spalnico ne sodita.

REDNA TELESNA AKTIVNOST
Zmerna redna telesna aktivnost krepi naše telo in je temelj zdravega načina življenja. Priporočljivo je vsaj 30 minut gibanja na dan, dokler se ne oznojimo in predihamo. Zmerna telesna aktivnost blaži negativno delovanje stresa na odpornost in krepi krvožilni sistem. Dovolj je že 30 minutni sprehod ali hitra hoja, tri do štirikrat tedensko.

STRES
Stres ima močan vpliv na imunski sistem. Poznamo kratkotrajni in dolgotrajni strest. Kratkotrajni stres na naše telo vpliva ugodno (npr. poškodba), saj tako omogoči da se poškodovano tkivo čimprej vrne v ravnovesje. Dolgotrajni, kronični stres pa naš imunski sistem zavira. Ob kroničnem stresu se kortizol ves čas izloča iz nadledvične žleze in imunski odgovor telesa je zaustavljen. V tem času se patogeni prosto delijo v našem telesu in napadajo naše celice. Ko pa stres odstranimo, zbolimo. In dlje ko traja kronični stres, hujši je vnetni odziv telesa. Zbolimo takoj ali nekaj časa po tem, ko stresna situacija mine. Sigurno poznate koga, ki se je po dolgih letih stresne službe, upokojil in kmalu po tem zbolel za kakšno hujšo boleznijo. Ali pa koga, ki je zbolel eno leto po ločitvi od partnerja ali smrti v družini. Zato je zelo pomembno, da se stresa zavedamo in posrkbimo, da ga po najboljših močeh omejimo sproti. Meditacija, tek, branje, druženje, vse to pozitivno vpliva na naše počutje in pomaga zniževati stres v našem vsakdanu.

Ste že slišali za psihonevroimunologijo? Gre za precej novo znanost, ki temelji na ideji, da naše misli in občutki vplivajo na naš imunski sistem. Na primer, če doživljate strah ali jezo, s tem povišate nivo stresa v telesu. Možgani se na to odzovejo tako, da vzpodbudijo naš endokrini sistem, da izloči hormone, ki lahko s svojim delovanjem zavrejo imunski sistem in tako smo bolj občutljivi za infekcije.
Zavedati se je potrebno, da vsak občutek, vsaka misel v telesu prozivede kemične spojine, ki telesu omogoči, da občuti to, kar mi razmišljamo. Gre za neprekinjen krog, ko naše misli povzročajo občutke in naši občutki povrzočajo misli. Če to prenesmo v praktičeno situacijo: če bodo naše prve misli, ko se zjutraj zbudimo, negativne, bo po vsej verjetnosti naš dan slab. Če bomo na vsakem koraku v strahu zaradi bolezni, bomo prej tudi zboleli. Pozitivna naravnanost je zato zelo pomembna, vrjetno bolj kot si lahko predstavljamo.

PIJTE DOVOLJ TEKOČINE
Za dobro delovanje imunskega sistema je pomembna tudi zadostna hidracija. Koža in sluznice predstavljajo prvo obrambno linijo proti vdoru škodljivih mikroorganizmov. Če smo dehidrirani, se koža in sluznice izsušijo in obramba je oslabljena. Zato skrbimo, da popijemo dovolj tekočine. Najboljša je voda ali nesladkan čaj.

ALKOHOL
Prepričani smo, da poznate koga, ki za razkuževanje poskrbi kar z enim ''takratkim''. Vendar se je potrebno zavedat, da prekomerno pitje alkohola negativno vpliva na naš imunski sistem. Večje količine alkohola uničujejo naravno zaščitno mikrobno floro v naših prebavilih in tako omogočijo, da se patogeni mikroorganizmi razmnožijo in tako lahko pride do infekcije. Zato je pametno omejiti vnos alkohola.

PREHRANA
Naša prehrana naj bo raznovrstna in uravnotežena. S hrano lahko telesu zagotovimo vse potrebne snovi za uravnavanje in izboljšanje delovanja imunskega sistema. Sadje in zelenjava naj bosta letnemu času primerna, na jedilniku pa naj sta vključena v vsak obrok. Izogibamo se predpripravljeni in predelani hrani z veliko dodanega sladkorja, saj sladkor zelo oslabi naš imunski sistem. V prehrano vključimo hrano z nenasičenimi maščobami, ki jih najdemo v ribah, oreščkih in semenih. Izbiramo živila iz polnozrnate moke.

Raziskave kažejo, da ima dodajanje mikrohranil prehrani lahko pozitiven vpliv na imunski sistem, zato je smiselno dopolnjevanje zalog, zlasti po okužbah in za podporo delovanja imunskega sistema. Vitamin C lahko olajša in skrajša potek pljučnice, vitamin E pa povečuje imunski odziv, vključno z odzivom na cepljenje. Povečano tvorbo ali aktivnost imunskih celic ali povečan odziv na cepljenje so potrdili tudi za določene kombinacije vitaminov (A + C + E ali C + E + betakaroten). Vitamin E celice zaščiti pred oksidativnim stresom. Dodatek cinka po raziskavah sodeč zmanjša pojavnost prehlada, gripe in pljučnice. Raziskave pa vse bolj poudarjajo tudi pomen zadostnih količin vitamina D v vseh življenjskih obdobjih. Železo zmanjšuje splošno utrujenost.

HIGIENA ROK
Na koncu pa ne pozabimo tudi na higieno rok. Roke umijemo po vsaki uporabi santiraij, pred obroki, takoj ko pridemo domov. Izogibamo se dotikanju obraza. Bolj kot razkuževanje, je pomembno pravilno umivanje rok. Pretirano razkuževanje namreč ne uniči le patogenih mikroorganizmov, ampak tudi tiste, ki tvorijo zaščitni sloj na koži. Ko porušimo to ravnovesje, je koža izpostavljena lokalnim okužbam in hitro bomo na rokah opazili izpuščaje, v najhujšem primeru celo odprte rane. Z razkužili torej po pameti.
Pazimo tudi na higieno kašlja. Kašljamo v pregib komolca, nikoli v roko. Za brisanje nosu uporabljamo higienske robčke za enkratno uporabo, bombažne pa v primeru, da jih lahko po uporabi damo prat.

S kodo FLORA20 izkoristite 20% popust pri nakupu tonikov Floradix. Akcija velja do 30.11.2021. Vsako naročilo prejme tudi darilo - bonbone Floradix Alpenkraft.