Ko listje pada, naj odpornost raste
Pred vrati je jesen. To je čas, ko se nam skozi okno naslika barvita kulisa in nas vabi, da se toplo oblečeni sprehodimo po šumečem listju ali v družbi prijateljev popijemo topel napitek. Jesen pa s seboj prinaša tudi obdobje hladnejšega in bolj suhega zraka, ki lahko povzroči kar nekaj nevšečnosti.
Prehlad – najpogostejša jesenska nadloga
Prehlad je najpogostejša virusna okužba dihal in je eden glavnih razlogov za izostanek od dela ali pouka. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, največkrat rinovirusi, ki so odgovorni za kar polovico vseh primerov.
Prepoznamo ga po izcedku in zamašenem nosu, kihanju, bolečem in praskajočem grlu, suhem in produktivnem kašlju, občutku utrujenosti ter v redkih primerih tudi vročini. Prehlad običajno mine v enem tednu, kašelj pa lahko vztraja nekoliko dlje.
Kako se okužimo?
Virusi se širijo kapljično, in sicer s stikom z okuženo osebo ali preko kontaminiranih površin. Ključno vlogo pri zaščiti pred okužbo ima sluznica dihal. Znanstveno je dokazano, da je dobro navlažena in zdrava sluznica prva in odlična obramba pred neželenimi delci in virusi, ki jih vdihnemo. Ti se mehansko ujamejo na sluznico in tako ne preidejo globje v dihalne poti.
Na stanje sluznice vpliva vrsta zunanjih dejavnikov, kot sta mrzel in suh zrak, še posebej pozimi, ko z ogrevanjem ali klimatskimi napravami dodatno znižujemo vlažnost v prostorih. Izsuševanje in poškodbe na sluznici povzročajo tudi spanje z odprtimi usti, onesnažen zrak in cigaretni dim.Poleg zunanjih pa ne smemo pozabiti tudi na psihološke dejavnike. Dolgotrajen stres in tesnoba spremenita hormonsko ravnovesje v telesu, kar pa vpliva tudi na stanje naših sluznic. Stresni hormon kortizol lahko namreč zmanjša izločanje sluzi in povzroči izsuševanje sluznic, tako pa se njihova obrambna funkcija zmanjša.
Prva obrambna linija – sluznica dihal
Za zdravo sluznico in dobro obrambo dihalnih poti je pomembno, da za zdravje skrbimo redno in ne le ob prvih znakih prehlada. Poslužimo se lahko preprostih ukrepov, kot so redno prezračevanje, vlaženje zaprtih prostorov (idealna vlažnost je od 40 do 60 %), zadosten vnos tekočine, gibanje na svežem zraku, vlaženje sluznic z različni pršili, inhalacije in dihanje skozi nos (pomaga lahko spanje na boku ali vaje za nosno dihanje).
Ob upoštevanju osnovnih preventivnih ukrepov za preprečevanje prehladov, kot so umivanje rok in izogibanje stiku z obolelimi, pa lahko telo podpremo tudi na naravne načine. Timijan (Thymus vulgaris) je ena najbolj raziskanih rastlin v povezavi z zdravjem in podporo dihal. V ljudski in fitoterapevtski rabi timijan pomaga pri sproščanju sluzi in olajšanem izkašljevanju ter blaženju draženja v grlu. Vsebuje eterično olje s sestavinami, kot je timol, ki so bile v laboratorijskih raziskavah preučevane zaradi njihovega vpliva na rast mikroorganizmov ter kot podpora dihalom. Poleg timijana so zeliščni pripravki iz smrekove smole, evkaliptusa, islandskega lišaja, mete in kamilice tradicionalno cenjeni kot podpora pri kašlju, saj obdajajo sluznico, jo ščitijo pred zunanjimi vplivi ter blagodejno vplivajo na razdraženo grlo.
Zeliščne pripravke si lahko privoščimo obliki sirupov ali toplih čajev, ki pomagajo dodatno navlažiti grlo. Namesto sladkorja pa v mlačen napitek dodajmo žlico medu. Med ni le prijetnega okusa, temveč ima tudi vrsto pozitivnih učinkov, na sluznici namreč ustvari zaščitni film, ki zmanjša draženje ali bolečine v grlu. Tudi nekatere mednarodne smernice priporočajo med kot prvo izbiro za lajšanje blagih težav s kašljem in žrelom pri odraslih in otrocih, starejših od enega leta.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na zadostno količino spanja in raznovrstno ter uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini, minerali in antioksidanti, ki podpirajo rege
Kazalo vsebine
