Zaprtje (konstipacija) je ena najpogostejših prebavnih motenj in pomemben javnozdravstveni problem. Gre za stanje, pri katerem je odvajanje blata redko, težavno ali nepopolno. Na zaprtje lahko sumimo, kadar oseba odvaja manj kot trikrat na teden, blato je trdo ali suho, izločanje pa zahteva napenjanje.

Pomembno je razlikovati med akutnim in kroničnim zaprtjem. Akutno zaprtje se pojavi nenadoma, pogosto zaradi sprememb v prehrani, potovanj ali začasne neaktivnosti, kronično zaprtje pa traja več tednov ali mesecev in pogosto zahteva celostno obravnavo. Zaprtje prizadene približno 14 % svetovne populacije, pogosteje otroke, ženske in starejše od 65 let. Pogostost se s starostjo povečuje, kar je povezano s počasnejšim gibanjem črevesa, zmanjšano telesno aktivnostjo in uporabo zdravil.

Kako prepoznamo zaprtje?

Zaprtje se lahko pojavi zaradi spremembe gibanja debelega črevesa (peristaltika) ali konsistence blata, katerih glavni simptom je redko odvajanje blata. Pogostost sama po sebi ni vedno zanesljiv pokazatelj, pomembni so tudi subjektivni občutki, kot so težavno izločanje, občutek nepopolnega odvajanja, potreba po ročnem praznjenju ali pretirano napenjanje, saj je blato pogosto trdo, suho ali v majhnih količinah. Pogosto jih spremlja tudi napihnjenost, bolečine v trebuhu ter občutek teže oziroma pritiska v danki.

Dalj časa trajajoče zaprtje lahko privede do dodatnih zapletov. Dolgotrajno napenjanje povečuje tveganje za nastanek hemoroidov, analnih razpok ter zdrsa danke iz zadnjične odprtine (prolaps). V redkih primerih se lahko razvije zamašitev črevesja z blatom (fekalna impakcija), pri kateri je blato tako trdo, da ga ni mogoče izločiti, lahko pa ga spremlja tudi paradoksna driska – tekoče blato, ki prehaja mimo zapore.

Zaprtje pomembno vpliva na kakovost življenja in čeprav redko ogroža življenje, lahko nakazuje na resnejša bolezenska stanja, ki zahtevajo medicinsko pozornost. Pri zaprtju, ki traja več kot tri tedne in ga spremljajo nenadne spremembe v značaju blata, krvavitev ali izguba telesne teže je pomembno preveriti in izključiti resnejša stanja, kot so npr. tumorji debelega črevesa.

Vzroki za nastanek zaprtja

Vzroki za zaprtje so številni in pogosto medsebojno povezani. Razdelimo jih lahko v tri glavne skupine:

Prehrana in življenjski slog

Pri dojenčkih se zaprtje pogosto začne s prehodom z materinega na adaptirano mleko, predvsem kravje, ali s tekoče hrane na hrano v kosih. Pogost vzrok za zaprtje pri otrocih je tudi strah pred bolečim odvajanjem, še posebej če so ga doživeli pred 3. letom starosti.

Najpogostejša sprožilca zaprtja pri odraslih sta življenjski slog ter nezadosten vnos vlaknin in tekočine. Prehrana z manj kot 15 g vlaknin na dan je pomemben dejavnik tveganja za kronično zaprtje. Prav tako sedeč način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti dodatno upočasnita delovanje črevesja.

Vpliv zdravil in zdravstvenih stanj

Bolezni, ki pogosto povzročajo zaprtje so sladkorna bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, zmanjšana funkcija ščitnice (hipotrioidizem) in nevrološke bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen in multipla skleroza… Številna zdravila, kot so opioidi, antidepresivi, zdravila za zgago in visok krvni tlak ter nekatera železova prehranska dopolnila lahko povzročijo ali poslabšajo zaprtje. Med dejavnike tveganja spadajo tudi visoka starost, nizek socialno-ekonomski status, nepokretnost, trebušna ali medenična operacija ter sočasno jemanje več zdravil.

Psihološki dejavniki in stres

Psihološki stres, tesnoba in depresija dokazano vplivajo na črevesno gibljivost. Kronični stres spreminja vzorce gibanja črevesja, kar lahko privede do funkcionalnega zaprtja. Pogosto zadrževanje blata ali ignoriranje potrebe po iztrebljanju, zaradi pomanjkanja časa ali zasebnosti, sčasoma oslabi naravni refleks iztrebljanja, dodatno izsuši blato v črevesju ter poveča tveganje za napenjanje in nepopolno iztrebljanje.

Kako si pomagamo ob zaprtju?

Zdravljenje zaprtja je usmerjeno v odpravo vzrokov in izboljšanje življenjskega sloga. Prvi korak vedno vključuje prehranske spremembe, zadosten vnos tekočin in redno telesno aktivnost.

1. Prehrana bogata z vlakninami

Vlaknine pospešujejo peristaltiko in povečajo volumen blata. Za normalno prebavo je priporočljiv vnos 25–35 g vlaknin dnevno, kar dosežemo z uživanjem polnozrnatih žit, sadja (slive, jabolka, hruške), zelenjave in stročnic. Če prehrana ne zadošča, lahko posežemo po prehranskih dopolnilih (npr. indijski trpotec), ki povečajo volumen blata in olajšajo njegovo izločanje.

2. Dovolj tekočine

Voda je nujna za mehčanje blata. Posebej koristna je voda, bogata z magnezijem, ki v črevesju zadržuje vodo, s čimer mehča blato in spodbuja gibanje črevesa in tako naravno pospeši rednost odvajanja. Priporoča se vsaj 1,5–2 litra tekočine dnevno, razen pri bolnikih z omejitvami vnosa zaradi srčnega ali ledvičnega popuščanja.

3. Naravne in domače metode

Tradicionalne, ljudske metode uporabljajo naravna živila in pripravke, ki naj bi pomagali pri lajšanju zaprtja. Med pogosto omenjenimi so suhe slive (vsebnost sorbitola, ki poveča vsebnost vode v blatu), olivno olje (mehča blato), koromač (tradicionalno uporabljen kot odvajalo), jogurt, kefir in kislo zelje (vsebnost probiotikov, ki podpirajo črevesno mikrobioto) ter laneno seme in zeliščni čaji z blagim odvajalnim učinkom. Čeprav učinek teh živil ni podprt s kliničnimi študijami pa strokovni viri navajajo, da kombinacija vlaknin in probiotikov izboljša črevesno mikrobioto in rednost odvajanja.

4. Fizična aktivnost in rutina odvajanja

Redna fizična aktivnost spodbuja črevesno gibanje. Že vsakodnevna hoja ali lahke raztezne vaje lahko izboljšajo prebavo. Vzpostavitev redne rutine odvajanja, npr. po obroku, ko je refleks iztrebljanja najmočnejši, lahko pripomore k preprečevanju zaprtja, prav tako pa je pomembno, da poslušamo naravne signale svojega telesa in ne ignoriramo naravnega občutka po odvajanju.

5. Pravilna drža pri odvajanju

Položaj telesa na stranišču pomembno vpliva na učinkovitost iztrebljanja. Posnemanje naravnega počepa – sedenje s koleni, dvignjenimi nad nivo bokov – dosežemo s preprosto pručko pod nogami. Tak položaj poravna pot med danko in anusom ter zmanjša potrebo po napenjanju, olajša prehod blata in lahko pri nekaterih osebah znatno zmanjša simptome zaprtja.

Če spremembe življenjskega sloga ne prinesejo izboljšanja, se lahko občasno uporabijo odvajala. Pomembno je vedeti, da dolgotrajna samostojna uporaba nekaterih vrst odvajal (stimulativna, osmotska, volumenska, mazilna) lahko povzroči odvisnost, oslabi naravno črevesno delovanje ter vodi v razvoj tolerance na določene učinkovine.

Med varnejšimi možnostmi je Lecicarbon, odvajalo na osnovi ogljikovega dioksida (CO₂) v obliki svečk. Po vstavitvi svečke se v danki sprostijo drobni mehurčki CO₂, ki sprožijo naravni refleks iztrebljanja. Deluje nežno a učinkovito, brez krčev, že po 15 do 30 minutah. Zaradi naravne sestave ne povzroča odvisnosti in je primeren za dolgotrajno uporabo. Uporabljajo ga lahko dojenčki, otroci, odrasli starejši, sladkorni bolniki, ljudje z nevrološkimi težavami ali zmanjšano pokretnostjo, po posvetu z zdravnikom tudi nosečnice.

Zaključek

Zaprtje je pogosta, a pogosto podcenjena motnja, ki zahteva celostno obravnavo. Z razumevanjem vzrokov in doslednim upoštevanjem osnovnih načel zdravega življenjskega sloga lahko večina ljudi doseže trajno olajšanje in izboljšanje prebavnega zdravja.

Reference

Arce AA, Ermocilla CA, Costa H (2002). Evaluation of Constipation. American Family Physician, 65(11): 2283─2291. https://www.aafp.org/pubs/afp/issues/2002/0601/p2283.html

Bellini M, Tonarell S et al (2021). Chronic constipation: Is a nutritional approach reasonable? Nutrients, 13(10), 3386. https://doi.org/10.3390/nu13103386

Diaz S, Bittar K, Hashmi MF, Mendez MD (2025). Constipation. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK513291/

Jani B, Marsicano E (2018). Constipation: Evaluation and management. Missouri Medicine, 115(3), 236–240. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6140151/

Müller-Lissner S (2009). The pathophysiology, diagnosis, and treatment of constipation. Deutsches Ärzteblatt International, 106(25), 424–432. https://doi.org/10.3238/arztebl.2009.0424

Zaprtje: vzroki, simptomi in učinkoviti načini samopomoči