zamašeno uho

Človeško uho je organ sluha in ravnotežja. Zvok zaznava in analizira s procesom pretvorbe zvočnih valov v elektrokemične impulze. Fiziološko ga delimo na zunanje, srednje in notranje uho.

Funkcija zunanjega ušesa je usmerjanje zvočnih valov skozi lijakast sluhovod v bobnič. Zvočni valovi nato preko bobniča prenašajo vibracije na slušnične kosti srednjega ušesa (kladivce, stremence, nakovalce), s pomočjo katerih se energija zvoka prenese na spiralno strukturo notranjega ušesa, polž. V polžu zvok ni več v obliki vibracij, temveč v obliki hidravlične energije.

zamašeno uho

Cerumen ali ušesno maslo je naravni izloček ušesnega kanala, sestavljen iz kombinacije lojnih in žleznih izločkov ter odmrlih kožnih celic zunanjega sluhovoda. Nastajanje ušesnega masla je normalen in zaščitni proces. Njegova vloga je čiščenje in vlaženje sluhovoda ter zaščita pred vdorom prahu, bakterij, mikroorganizmov in tujkov. Običajno se spontano izloči iz sluhovoda s pomočjo samočistilnega mehanizma, ki ga podpirajo čeljustni gibi.

Težava nastane, ko je naravni samočistilni mehanizem izločanja moten ali neustrezen. Ušesno maslo se začne kopičiti in strjevati ter tako povzroči nastanek ušesnih zamaškov.

Zamašeno uho

Zamašeno uho je pogost in običajno nenevaren pojav, pri katerem občutimo zmanjšano sposobnost zaznavanja zvoka na enem ali obeh ušesih. Zamašitev se pogosto pojavi nenadoma, npr. med tuširanjem, po plavanju ali celo ponoči med spanjem. Ta pojav je lahko kratkotrajen in neškodljiv, lahko pa vztraja tudi dlje in povzroča nelagodje ali celo vpliva na ravnotežje in kakovost življenja.

Med najpogostejšimi simptomi zamašenega ušesa so:

  • zmanjšana sposobnost sluha,
  • občutek polnosti ali pritiska v ušesu,
  • bolečina ali srbenje v ušesu,
  • tinitus (zvonjenje v ušesu),
  • občasna vrtoglavica.

Ušesno maslo je potrebno odstraniti, kadar ovira normalen pretok zvočnih valov, povzroča simptome ter preprečuje oceno sluhovoda, bobniča ali slušno-ravnotežnega sistema, tudi kadar zamašitev ni popolna.

Razumevanje, zakaj do tega pride in kako si lahko pomagamo, je ključno za pravilno ukrepanje.

Zakaj pride do zamašitve ušes?

Najpogostejši vzrok zamašenega ušesa je zamašitev zunanjega sluhovoda z ušesnim maslom. Čeprav je ušesno maslo naravna zaščitna in vlažilna snov sluhovoda, se pri nekaterih ljudeh iz različnih razlogov začne kopičiti in strjevati. Približno 5% zdravih odraslih, 10% otrok, 57% starejših in 33% bolnikov z intelektualno motnjo trpi zaradi zamašitve ušes z ušesnim maslom. Do tega pride zaradi:

  • ozkega ali ukrivljenega sluhovoda,  
  • uporabe vatiranih palčk,
  • nošenja slušnih aparatov, slušalk ali ušesnih čepkov,
  • povečane produkcije cerumna (gensko pogojeno),
  • sestava cerumna, saj ta s starostjo postane bolj suh, njegovo gibanje pa otežujejo tudi bolj grobe dlake v sluhovodu. 
vatne palčke

Poleg ušesnega masla so možni še drugi vzroki zamašenega ušesa:

  • voda v sluhovodu (t.i. plavalčevo uho),
  • vnetje zunanjega ali srednjega ušesa (otitis),
  • spremembe pritiska (letenje, potapljanje – barotrauma) 
  • tujki v ušesu (zlasti pri otrocih).

Kako si lahko pomagamo sami?

Pravilna higiena ušes je pomembna, zlasti za tiste, ki trpijo za zamašenostjo ušes ali so zanjo posebej dovzetni, tj. otroci, starejši odrasli in tisti, ki uporabljajo slušne aparate ali imajo kognitivne motnje. Čeprav je čiščenje zunanjega ušesa sprejemljivo, ko je ušesno maslo vidno, pa v sluhovod ne smemo vstavljati tujkov kot so vatirane palčne in ušesne sveče. Večina primerov zamašitve ušes z ušesnim maslom ne potrebuje takojšnje zdravniške oskrbe. Obstajajo varni in učinkoviti domači pristopi, s katerimi si pomagamo očistiti uho in omiliti simptome.

Za zdravljenje zamaškov iz ušesnega masla se po večini uporabljajo tri (3) metode:

  • Ročno odstranjevanje ušesnega masla velja za učinkovitega in varnega, kadar ga izvaja zdravstveno osebje. Priporočeno je predvsem v primerih prirojenih ali pridobljenih nepravilnosti ušes, po operacijah ušes in tistim z oslabljenim imunskim sistemom. Način ročnega odstranjevanja ne uporablja vode oz. vlažilnih ali mehčalnih sredstev temveč kovinsko ali plastično lopatko oziroma žličko. Suho odstranjevanje ušesnega masla zmanjša možnost za pojav okužb zaradi vlažnega okolja, vendar ne izključuje tveganj kot so predrtje bobniča, poškodba sluhovoda, vrtoglavica ali   bolečina.
  • Izpiranje s fiziološko raztopino ali toplo vodo je najpogostejša in učinkovita metoda odstranjevanja ušesnih zamaškov tako doma, kot v kliničnem okolju. Neželeni učinki so redki. Izpiranje se odsvetuje v primeru počenega bobniča, poškodovane membrane srednjega ušesa, po operaciji ušes, nepravilnostih ušesnega kanala, vnetju zunanjega ušesa in pri osebah, ki imajo funkcionalno le eno uho. Vodo za izpiranje moramo segreti na telesno temperaturo, saj tako preprečimo vrtoglavico. Lahko ga izvajamo samostojno ali v kombinaciji z mehčalci ušesnega masla. Ko je ušesno maslo ali zamašek zmehčan, ga lahko med tuširanjem previdno izperemo z mlačno vodo.
  • Mehčalci ušesnega masla oziroma cerumenolitiki so spojine, ki se uporabljajo za razgradnjo in mehčanje nakopičenega ušesnega masla in ušesnih zamaškov. Z njimi zmanjšamo potrebo po izpiranju ali ročnemu odstranjevanju ušesnih zamaškov, lahko jih uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z drugimi metodami. 

A-Cerumen je cerumenolitik v spreju za učinkovito raztapljanje zamaškov iz ušesnega masla, preprečevanje njihovega ponovnega nastanka ter redno higieno ušes. Raztopina navlaži in raztopi zamaške, po njihovi odstranitvi pa se znova vzpostavi naravno izločanje cerumna, ki ščiti sluhovod.

Preventiva: higiena, plavanje in potovanja

Zamašeno uho lahko v mnogih primerih preprečimo z nekaj preprostimi navadami.

1. Pravilna higiena ušes

Uho se čisti samo. Cerumen naravno potuje proti zunanjosti in se izloči iz ušesa, zato čiščenje za vatiranimi palčkami ni potrebno, celo škodljivo. Po tuširanju nagnemo glavo, da voda odteče iz sluhovoda, uho pa očistimo do mesta, kamor dosežemo s prstom ovitim v brisačo. Cerumenolitike za redno higieno lahko uporabljamo 2-krat na teden, pri ušesnih zamaških pa 3–4 dni, zjutraj in zvečer.

2. Plavanje

Voda, ujeta v ušesu, lahko povzroči zamašitve in vnetja. Plavalčevo uho je bakterijska okužba zunanjega sluhovoda, ki nastane zaradi dolgotrajnega zastajanja vode v ušesu. Uho postane boleče na dotik, pojavita se rdečina, oteklina in srbenje v ušesu, izcedek. Pri plavanju lahko uporabljamo plavalno kapo ali plavalne ušesne čepke, po plavanju pa ušesa čim prej obrišemo in posušimo.

3. Letenje in potapljanje

Hitre spremembe zračnega pritiska lahko zaprejo Evstahijevo cev in povzročijo neprijeten občutek v ušesih. Za izenačitev pritiska med vzletanjem lahko poskusimo dihati z odprtimi usti, zehati, požirati slino ali žvečiti žvečilni gumi. Med pristajanjem in pri potapljanju pa lahko poskusimo z Valsalvin manevrom: zatisnemo si nos, zapremo usta in nežno pihnemo skozi nos. Ob prehladu ali alergiji se letenju in potapljanju raje izognimo.

Zaključek

Zamašeno uho je sicer neprijetna, a v večini primerov prehodna težava, ki jo lahko učinkovito preprečimo in odpravimo z ustreznim pristopom. Ključna je pravilna higiena – ne pretirano čiščenje, ampak nežna skrb. Pri uporabi slušnih aparatov je pomembno upoštevati navodila proizvajalca za čiščenje in pregledovati sluhovod v rednih intervalih. V primeru trdovratnega čepa, bolečine ali suma na okužbo pa je vedno najbolje obiskati zdravnika, ki bo s pomočjo ustreznih pripomočkov varno odstranil cerumen in ocenil stanje sluhovoda.

REFERENCE

Horton GA, Simpson MTW, Beyea MM, Beyea JA (2020). Cerumen management: An updated clinical review and evidence-based approach for primary care physicians. Journal of Primary Care & Community Health, 11, 2150132720904181. doi: https://doi.org/10.1177/2150132720904181.

McCarter DF, Courtney AU, Pollart SM (2007). Cerumen impaction. American Family Physician, 75(10), 1523–1528.

Michaudet C, Malaty J (2018). Cerumen impaction: Diagnosis and management. American Family Physician, 98(8), 525–529.

Nava ASL de, Lasrado S (2023). Physiology, ear. V StatPearls [Internet]. StatPearls Publishing. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/books/NBK540992/

Poulton S, Yau S, Anderson D, Bennett D (2015). Ear wax management. Australian Family Physician, 44(10), 731–734.

Schumann JA, Toscano ML, Pfleghaar N (2025). Ear irrigation. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459335/

Taha AJ (2024). Barotrauma of the Ear. MSD Manual, Middle ear disorders. https://www.msdmanuals.com/home/ear-nose-and-throat-disorders/middle-ear-disorders/barotrauma-of-the-ear?utm_source=chatgpt.comv Slika: GM otorinolaringologija (2017). Zgradba zunanjega ušesa—Grošelj matos orl ambulanta gm-o otorinolaringologija—Otorinolaringolog lj. Grošelj Matos ORL Ambulanta GM-O otorinolaringologija. https://www.orl.si/zgradba-zunanjega-usesa/