PCOS in hormonsko neravnovesje

04.03.2022

Če bi zbrali 10 žensk s PCOS in jih povprašali po njihovih simptomih, bi dobili 10 različnih odgovorov. Nekatere bi izpostavile, da je previsoka telesna teža njihov glavni problem, spet druge s prekomerno težo težav nimajo. Prve bodo tožile, da jim izpadajo lasje, druge pa, da jim dlake rastejo na najbolj nenavadnih mestih. Ene bodo imel na jajčnikih več cist, druge bodo imele jajčnike brez posebnosti. Verjetno jih bo večina izpostavila težave s plodnostjo in ovulacijo, različne psihične težave (depresija, tesnobnost) ali celo težave s srcem.

PCOS je v osnovi motnja/bolezen hormonov. Hormonske žleze izločajo hormone, ki uravnavajo različne telesne procese. Za PCOS je precej značilno povišanje androgenih ali moških spolnih hormonov. Najbolj učinkovit pristop uravnavanja hormonskega neravnovesja je obravnava inzulinske rezistence. Sprememba načina življenja je prvi korak, ki vključuje prehrano, vadbo, prehranskima dopolnila in po potrebi tudi zdravila, ki jih predpiše zdravnik.

Da so lahko te spremembe res učinkovite, je zelo pomebno da sindrom tudi dobro razumeš. Kljub imenu-sindrom policističnih jajčnikov, ne gre za bolezen jajčnikov, ampak motnje v delovanju hormonov. Ker imamo v telesu ogromno hormonov, so njihove povezave precej kompleksne in s svojim delovanjem uravnavajo različne procese v telesu. PCOS lahko vpliva na različne hormone na različne načine in zato si dva primera nista enaka.
To zveni kot precej zapleteno stanje in to tudi je. Diagnostika PCOSja je težka, velikokrat pride tudi do napačne diagnoze in posledično neprimernega zdravljenja. Če se zdravljenja bolezni ne lotimo na ustrezen način lahko to vodi v dodatne zaplete, ki so lahko zelo resni (sladkorna bolezen, huda debelost, težave s srcem...). Dobra novica pa je, da ti razumevanje bolezni, kaj PCOS sploh je in kaj povzroča, odpre presenetljivo veliko načinov zdravljenja in soočanja.

Inzulin in inzulinska rezistenca

Nobena razprava o PCOS ni popolna, če vanjo ne vključimo hormona inzulina. Prav inzulin je ta, ki povzroča težave z drugimi hormoni, vendar te povezave še niso v celoti razumljene. Pravzaprav ni čisto pravilno, da inzulin izpostavimo kot glavnega krivca, težave namreč povzroča inzulinska rezistenca.
Inzulinska rezistenca je posledica hormonskega neravnovesja. Inzulin je hormon, ki je deluje po principu ključa in ključavnice. S svojim delovanjem odklene celice, da lahko vase spustijo glukozo, ki jo potrebujejo za pridobivanje energije za svoje delovanje. Ko hrano zaužiješ, jo encimi in sokovi razgradijo na enostavne molekule, ki se potem po krvnem obtoku prenašajo do celic. Po obroku, zlasti po tistem, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, bo v krvi vrednost glukoze narastla. Ker so visoke vrednosti krvnega sladkorja za naše celice škodljive, bo to signal za trebušno slinavko, da izloči inzulin. Inzulin bo poskrbel, da glukoza vstopi v celice, višek pa se shrani v jetrih. Kadar pa se zaradi različnih vzrokov naše celice na inzulin ne odzivajo več, v krvnem obtoku koncentracija glukoze ne pade in to je signal za trebušno slinavko, da izloči še več inzulina. Ker se koncentracija glukoze v krvi vseeno mora znižati, se zaužita neporabljena glukoza shrani v jetrih v obliki odvečne maščobe. Inzulinska rezistenca torej vzpodbuja shranjevanje maščob, hkrati pa naše celice ostanejo brez nujno potrebnega ''goriva'', ki ga potrebujejo za svoje delovanje. Posledično se boš počutila slabo, brez energije in čutila boš željo po sladki hrani, to pa postane na koncu začaran krog.

Kronično povišane vrednosti inzulina pa v krvi povzročajo celo vrsto različnih biokemičnih reakcij, ki lahko privedejo do številnih resnih zdravstvenih stanj, kot je sladkorna bolezen, neplodnost, hipertenzija...

Kako si lahko pomagaš sama?

1. Nadomestitev manjkajočih mikrhranil:
Z nadomeščanjem različnih mikrohranil (železo, kalcij, magnezij, D vitamin, cink, D-kiro inozitol...) lahko telesu olajšaš pot do ponovne vzpostavitve hormonskega ravnovesja. To bo pozitivno vplivalo tudi na odzivnost celic na inzulin. To bo vzpodbudilo tvoj metabolizem in pripomoglo k povečanju energije. Dodajaj hranila, ki bodo pozitivno vplivala tudi na druge hormone, predvsem spolne. Želimo znižati moške spolne hormone (npr.: testosteron) in povečati ženske spolne hormone (npr.: progesteron).

2. Hrana naj bo tvoje zdravilo:
Hrana lahko pomaga ponovno vzpostaviti in ohraniti hormonsko ravnovesje. Naša telesa so zelo občutljiva, zato moramo z njimi ravnati z veliko ljubezni in skrbi. Tako kot pazimo kaj damo nase, bodimo pozorni tudi kaj damo vase. Začni uživati polnovredno hrano, veliko lokalne sezonske zelenjave in sadja. Izogibaj se predelani hrani, živilom, ki vsebujejo veliko sladkorja.

3. Gibanje za hormonsko ravnovesje:
Gibanje je odličen način s katerim lahko uravnavamo in ohranjamo hormonsko ravnovesje. Niso vse vadbe primerne za vsako, zato je pomembno, da najdeš nekaj kar bo ustrezalo tebi. Lahko je to hitra hoja, pilates, joga...

4. Bodi del skupnosti:
Vse je lažje, če nisi sam. Obkrožaj se z ljudmi, ki so jim pomembne enake stvari kot tebi, saj boš tako lažje ostala na poti za katero si se odločila.

Prehransko dopolnilo Femifert

Gre za izdelek s patentirano formulo, ki vsebuje edinstveno kombinacijo rastlinskih izvlečkov in vitaminov:

D-kiroinozitol (1 kapsula vsebuje 100mg) je aktivna oblika inozitola. Njegova vloga je uravnavanje inzulina na različnih točkah. Ima pomembno vlogo pri sintezi glikogena in nastajanju androgenih hormonov pod vplivom inzulina (Lagana et al., 2018). Pri ženskah s PCOS lahko dodatek D-kiroinozitola poveča občutljivost celic na inzulin, zniža nivo glukoze v krvi, zmanjša sintezo androgenov in poveča število ovulatornih ciklusov (Nestler et al., 1999 Iurno et al., 2002, Cheang et al., 2008).
folna kislina
cinkov glukonat, ki ima vlogo pri plodnosti,
vitmain B6, ki ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov,
vitamin B12,
suhi izvleček navadnega lana-lignani: številne študije kažejo, da lahko lignani preprečujejo metabolni sindrom z zmanjševanje koncentracije lipidov, krvnega tlaka, oksidativnega stresa in vnetja (Adolphe et al., 2010). V študiji iz leta 2008 so ugotovili, da je pri dieti z lignani opazili znižanje serumskega inzulina, leptina, skupnega holesterola in triacilglicerola. Lignani bi torej lahko izboljšali občutljivost celic za inzlin (Fukumitsu et al., 2008). Pregled literature z meta analizo podatkov 25 kliničnih študij pri ljudeh je pokazal, da bi dodatek semen navadnega lana lahko izboljšal nadzor nad ravnjo glukoze v krvi. (Mohammadi-Sartang, 2018). Dodatek hranil bogatih z lignani omogoča vezavo testosterona v jetrih in njegovo izločanje (Adlercreutz et al., 1987, Martin et al., 1996).
izvleček gomolja sladkega krompirja (Ipomea batatas) se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja po celem svetu, za zdravljenje številnih bolezni, npr. sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka in vnetnih stanj. Novejše študije ''in vivo'' na živalih kažejo, da ekstrakt sladkega krompirja znižuje raven glukoze v krvi in izboljša občutljivost za inzulin (Zhao et al., 2007, Nagamine et al., 2014). Sladki krompir lahko pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 zmanjša inzulinsko rezistenco, nivo glukoze v krvi na tešče in nivo holesterola LDL (Ludvik et al. 2003). Učinkovito tudi znižuje telesno težo, maščobo, indeks telesne mase im obseg nadlahti (Shik et al., 2019).
izvleček iz listov banabe (Lagerstroemia speciosa) je tropska rastlina. Na Filipinih njene suhe zmlete liste uporabljajo za zdravljenje sladkorne bolezni in bolezni ledvic. Številne študije ''in vivo'' in ''in vitro'' potrjujejo antidiabetično delovanje banabe (Klein et al., 2007). Klinične študije pri ljudeh kažejo, da ekstrakt banabe in korosalna kislina znižujeta nivo glukoze v krvi na tešče. V nobeni študiji ne poročajo o neželenih učinkih uporabe banabe (Miura et al., 2012).