Pomen spanca za splošno zdravje

19.04.2023

Dober spanec je osnovna človekova potreba

Pogosto kot ključna dejavnika za zdravo življenje omenjamo le uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnost, pozabimo pa, da tudi spanec predstavlja enega izmed stebrov našega zdravja. Njegov čas, trajanje in kvaliteta močno vpliva na kakovost našega vsakdana. Razlog za to je, da ima spanec veliko vlogo pri uravnavanju naše presnove, uravnavanju čustev, učenju, možganskih procesih ter še pri mnogo drugih funkcijah v našem telesu. V času kvalitetnega spanca se namreč naše telo regenerira, kar nam omogoča normalno delovanje in potek našega dneva.

Kakšna je idealna dolžina spanca

Odrasli naj bi potrebovali nekje med sedem in devet ur spanca na noč, pri otrocih in najstnikih pa so potrebe po spanju nekoliko večje. Žal nas večina ne nameni toliko časa kvalitetnemu spancu. Razlog za to je hiter življenjski slog, stres, dolgi delovni dnevi, vedno večja uporaba tehnologije in družbenih medijev ter tudi motnje spanja.

Pomanjkanje spanca vpliva na naš vsakdan

V primeru pomanjkanja spanca, naši možgani ne morejo pravilno delovati. Kaj to pomeni? Naše sposobnosti koncentracije, jasnega razmišljanja in obdelave spomina so lahko okrnjene. Kronično pomanjkanje spanca pa lahko privede tudi do drugih, bolj resnih težav. Ljudje, ki imajo primanjkljaj spanca, imajo večje tveganje za pojav kroničnih bolezni.
Slabo kakovost spanca oziroma kratek spanec, torej manj kot 7 ur na noč, prav tako povezujemo s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in presnovne motnje. En takšen primer je inzulinska rezistenca, kar lahko vodi v razvoj debelosti, sladkorne bolezni, hipertenzije in bolezni srca. Prav tako ima spanje vpliv na delovanje našega imunskega sistema. Pomanjkanje spanca pogosto povezujejo tudi z razvojem motenj razpoloženja in depresije.
Ko ne zadostimo naših potreb po spanju, lahko opazimo tudi spremembe v koncentraciji, pomnjenju in težave pri izvajanju običajnih dnevnih aktivnosti. Ena izmed glavnih posledic nezadostnega spanca je ravno zaspanost tekom dneva, ta pa zmanjša naš odzivni čas, kar lahko vodi do različnih posledic pri opravljanju enostavnih opravkov tekom dneva.

Znanstveno ozadje našega spanca

Številni dejavniki igrajo pomembno vlogo pri pripravi našega telesa na spanje in na zbujanje. V našem telesu imamo tako imenovane cirkadiane ure, ki običajno sledijo 24-urnemu ponavljajočemu se ritmu, imenovanemu cirkadiani ritem. In kaj točno je njegova naloga? Cirkadiana ura nam pove, kdaj je čas za spanje, le ta pa je usklajena z različnimi dejavniki okolja. To so svetloba, tema, ter drugi znaki, ki našemu telesu pomagajo ugotoviti, kdaj se počutimo zaspani in kdaj budni. Naravna svetloba namreč vpliva na hormone v našem telesu, kot sta kortizol in melatonin, ki sta odgovorna za bujenje in zaspanost. Seveda te naravne procese v našem telesu lahko zmotijo dejavniki, kot so umetna svetloba in kofein, ki nam sporočajo lažne znake budnosti.

Motnje spanja

Več kot tretjina odraslih v svojem življenju trpi za nespečnostjo. Ko se le ta ponavlja, lahko pride do hujših posledic. Ob dolgotrajnem pomanjkanju spanca oziroma ob okvari našega spalnega cikla, lahko pride do kroničnega pomanjkanja spanca in s tem povezanih posledic. Običajno se pri tem pojavijo tudi drugi simptomi kot so zaspanost tekom dneva, poslabšana pozornost, nihanje v razpoloženju, vse to pa vodi do diagnoze motenj spanja.
Najbolj znana motnja spanja je nespečnost ali insomnija. Pri tovrstni motnji imajo ljudje različne težave – kako zaspati, kako ostati buden ali pa celo oboje. Rezultat tega je pomanjkanje kvalitetnega spanca, nihanje v razpoloženju in zmanjšana produktivnost. Ostale motnje spanja, ki jih še poznamo, so motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog in še mnoge druge.

Nasveti za kakovosten spanec

Verjamemo, da je včasih v delavniku, natrpanim z obveznostmi, težko zagotoviti našemu telesu potrebno količino spanca. In vemo, da je včasih težko zaspati ali vstati ob želeni uri. Zato smo tukaj pripravili nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali na poti do kakovostnega spanca:
● Zvečer se izogibajmo umetni svetlobi – gledanju televizije, uporabi telefona in ostale digitalne tehnologije.
● Omejimo vnos kofeina tekom dneva, še posebej v poznih večernih urah.
● Izogibajmo se alkoholu, kajenju in nezdravim obrokom, še posebno v poznih večernih urah.
● Namesto kave, alkohola ali gaziranih pijač, si raje privoščimo topel napitek, kot je zeliščni čaj.
● Poskusimo ustvariti rutino – pojdimo spat vsak večer ob približno isti uri, isto velja za zbujanje.
● V svojo dnevno rutino uvedimo zmerno telesno aktivnost, še bolje gibanje na svežem zraku.

Ne pozabite, kakovosten spanec, skupaj z uravnoteženo prehrano in zmerno telesno aktivnostjo, močno prispeva k optimalnemu zdravju. Zato poskrbite za zadostno količino spanca, saj bo tako opravljanje dnevnih aktivnosti lažje, hkrati pa boste na dolgi rok ugodno vplivali na svoje telo.