Zobne obloge so biofilm, ki ne povzroča le bolezni ust in zob

Zobne obloge so biofilm, ki ne povzroča le bolezni ust in zob

03.12.2021

Bolezen obzobnih tkiv oziroma parodontalna bolezen je poleg zobne gnilobe najpogostejše obolenje ustne votline. Začetno vnetno obolenje dlesni, tako imenovani gingivitis, lahko z ustrezno ustno higieno izzveni. Če ga ne zdravimo oziroma ustrezno odpravimo, preide v kronično vnetje, ki vodi v bolezenske spremembe globljih obzobnih tkiv: cementa na zobni korenini, pozobnice in čeljustne kosti ob zobu (slika 1). Zaradi odmika obzobnih tkiv od zob in postopnega propada čeljustne kosti zobje postanejo majavi in pri zelo napredovali bolezni tudi spontano izpadejo.

Vnetje obzobnih tkiv se pogosto razvije tudi ob zobnih vsadkih. Lahko zajame mehka tkiva (perimukozitis), pogosto pa tudi kost ob zobnem vsadku (periimplantitis). Periimplantitis zaradi hrapave površine vsadkov (in drugih vzrokov) napreduje še hitreje kot vnetje obzobnih tkiv pri naravnih zobeh.

Zobne obloge: še ne povsem raziskan biofilm

Znanstveniki so že leta 1965 dokazali, da vnetje dlesni pri človeku sprožijo zobne obloge. Zobne obloge so biofilm, tj. skupekstrukturirane združbe mikroorganizmov (večinoma bakterij) in njihovih porduktov, ki se pritrdi na podlago.
Proces nastanka biofilma je hiter. Ko zobe obda slina, se nanjo vežejo mikrooraganizmi. Mikrooraganizmi predstavljajo le majhen del biofilma. Večji del predstavljajo njihovi produkti. Te se vežejo v drugi fazi izgranje biofilma, po začetni pritrditvi in namnožitvi mikrooraganizmov.  

Porušenje mikrobnega ravnovesja vodi v vnetje ter v lokalna in sistemska obolenja

V biofilmih zdravega obzobnega tkiva se vzdržuje občutljivo ravnovesje. Porušenje mikrobnega ravnovesja, tako imenovana disbioza, je prvi korak na poti do vnetja.
Sprožilec disbioze je pogosto fizična sprememba v ustni votlini, na primer plomba, ki sproži draženje tkiva. V odzivu nanj se pojavi lokalizirano vnetje, tkivo lahko tudi zakrvavi. Podobna disbioza vodi tudi v vnetja tkiv ob zobnih vsadkih, perimukozitis in periimplantitis.

Skozi kronično vnetno rano obzobnega tkiva bakterije vstopajo tudi v kri in se lahko naselijo v oddaljenih organih. Raziskave kažejo, da parodontalna bolezen vpliva na nastanek ali poslabšanje nekaterih sistemskih bolezni, kot so ateroskleroza, diabetes, pljučne bolezni in Alzheimerjeva bolezen; nosečnice s parodontalno boleznijo naj bi imele večje tveganje za prezgodnji porod.

S temeljito higieno nad bolečino in prazno denarnico

Skrb za ustno higieno je najboljši in hkrati najcenejši način preprečevanja vnetja obdoznih tkiv. Napredovanje vnetja je povezano z bolečino in pogostejšimi obiski zobozdravnika, ustnega higienika ali specialista parodontologa. Pri vnetju dlesni je zdravljenje sicer uspešno že z vzdrževanjem ustrezne ustne higiene in odstranitvijo trdih zobnih oblog. Pri propadu tudi preostalih obzobnih tkiv pa je potrebno še luščenje in glajenje zobnih korenin. S tem postopkom zgladijo koreninsko površino, da postane sprejemljiva za mehka tkiva. Zmanjšata se vnetje obzobnih tkiv in globina obzobnih žepov. Pri globokih obzobnih žepih ti postopki pogosto ne zadostujejo in je potrebno še kirurško zdravljenje.

Kljub načeloma dobri ozaveščenosti o pomenu ustne higiene pri nas je longitudinalna raziskava o zdravju ustne votline v Sloveniji opozorila na skrb vzbujajoče stanje obzobnih tkiv. Prvi del te raziskave je potekal med letoma 1983 do 1987 in je zajel prebivalce Ljubljane v starosti med 15. in 65. letom. Samo 2,4 % pregledanih oseb je imelo povsem zdrava obzobna tkiva, kar 97,6 % pa že eno od oblik parodontalne bolezni. Napredovalo bolezen z globokimi obzobnimi žepi, ki je zahtevala tudi kirurško zdravljenje, so odkrili pri 20,2 % preiskovancev. Po 10 letih so preiskovance povabili na ponoven pregled in ugotovili, da je pri vseh starostnih skupinah vnetje obzobnih tkiv napredovalo. Zdravljenja ni potrebovalo le še 0,7 % preiskovancev. Na ponovnem pregledu, leta 2008, ko so bili preiskovanci stari že od 35 do 85 let, ni imel nihče od njih zdravih obzobnih tkiv; kirurško zdravljenje je potrebovalo 47,1 % preiskovancev. Zelo podobno stanje so opazili tudi 10 let kasneje; med preiskovanci ni bilo takšnih z zdravimi obzobnimi tkivi, 47,7 % jih je potrebovalo kirurško zdravljenje.*

PerioTabs

V nekirurških in kirurških postopkih zdravljenja vnetja obzobnih tkiv se za dodatno mikrobiološko kontrolo uporabljajo antiseptiki, antibiotiki, antibakterijsko fotodinamično zdravljenje ... Klorheksidin je eden najpogosteje uporabljenih antiseptikov za obravnavo vnetij obzobnih tkiv v ambulantah in doma. V zadnjem času se kot učinkovita pri zmanjševanju zobnega biofilma izkazuje patentirana spojina NitrAdine.

PerioTabs je novost v ustni higieni s patentirano sestavo Nitradine®.

Inovacija s trojnim delovanjem:
- odstrani mikroorganizme z zobne ščetke
- s kemičnim delovanjem odstrani biofilm z zob, dlesni ali zobnih vsadkov
- ščetkanje zob in dlesni

V kompletu je 10 šumečih tablet in posebna posodica za zobno ščetko. Tableto raztopimo v vodi. Sveže pripravljeno raztopino uporabimo za ščetkanje zob in dlesni 10 dni zapored. Preventivna uporaba je priporočljiva 3- do 4-krat letno.
PerioTabs ne vsebuje klorheksidina, ne povzroča sprememb okusa ali madežev na zobeh. Ne poškoduje zobne sklenine, zobovine (dentina) in kovinskih delov vsadkov. Zaradi kratkotrajne uporabe (10 dni) ni nevarnosti za razvoj odpornosti ustne flore proti delujoči spojini.

 *Skaleric E., Gaspirc B., Skaleric U. A Longitudinal Study of Periodontal Treatment Needs in a Ljubljana Population over a 30-year Period. Oral Health Prev Dent. 2019; 17(3):243–249.

Napisala: Urša Čepon, univ. dipl. mikrobiol

Preizkusite PerioTabs in pri nakupu v spletni trgovini Dr. Gorkič izkoristite 17 % popust.


 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.